Nalaganje dokumenta...

Pravilnik o izvajanju sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2003

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 7-246/2003, stran 444 DATUM OBJAVE: 23.1.2003

VELJAVNOST: od 24.1.2003 / UPORABA: od 24.1.2003

RS 7-246/2003

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 18.2.2003 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 18.2.2026 je:

ČISTOPIS
AKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 18.2.2003

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2
- 2

fwd

246. Pravilnik o izvajanju sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2003

Na podlagi 1. točke 45. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K
o izvajanju sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2003

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa ukrepe, ki jih morajo v letu 2003 izvesti veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veterinarsko službo na podlagi koncesijske pogodbe (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije), Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI) ter lovske družine in gojitvena lovišča zaradi zagotavljanja sistematičnega spremljanja kužnih boleznih (diagnostične terenske in laboratorijske ter patoanatomske preiskave) in cepljenja živali.

2. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi pomenijo:

Reja živali je skupina živali, ki živijo v zaključeni enoti in so pod veterinarskim nadzorom. Z rejo se ukvarja rejec, ki je lahko fizična ali pravna oseba.

Vzrejno središče je reja plemenskih živali, kjer rejec posluje v skladu s selekcijskim in rejskim programom za tisto vrsto in pasmo plemenskih živali, za katero ima pooblastilo ministra, pristojnega za živinorejo.

Osemenjevalno središče je odobrena organizacija, ki redi plemenjake za pridobivanje in promet z njihovim semenom in izpolnjuje predpisane veterinarske pogoje.

Živali v naravnem pripustu so kategorija živali, ki se naravno razmnožujejo.

Plemenske živali so živali moškega in ženskega spola, ki so namenjene za razmnoževanje. Imeti morajo znano poreklo in lastnika, oceno plemenske vrednosti in morajo biti predpisano označene.

Osemenjevanje je zooprofilaktična metoda za preprečevanje in zatiranje živalskih spolnih in drugih kužnih bolezni ter zootehnični ukrep, ki omogoča kontrolirano in kvalitetno spremembo plemenskega sestava živalske populacije.

Valilna jajca so oplojena jajca iz matičnih jat vseh vrst pernatih živali.

Matična jata perutnine je jata perutnine, ki nese valilna jajca za nadaljnji razplod.

Plemenska jata rib je jata odbranih samcev in samic, namenjenih za razplod.

10.

Bolezni proste reje so tiste reje živali, ki so prosto določene oziroma določenih kužnih bolezni, ki se zatirajo po veljavnih veterinarskih predpisih.

11.

Organizirana reja je reja, kjer rejec združuje svoje interese preko priznanih rejskih organizacij.

12.

Kobilarna je organizirana reja plemenskih kobil (več kot 10) in žrebcev, namenjenih za razplod.

13.

Lokacija vzrejališča plemenskih rib ali čebeljih matic je mesto, kjer se vzreja in daje v promet plemenski ribji material ali čebelje matice.

14.

Pripustna postaja je lokacija, kjer se uporabljajo plemenske živali (plemenjaki) za razplod.

15.

Nadaljnje nasajanje je naselitev rib v izpraznjen in razkužen ribnik.

16.

Skupni hlevski mlečni vzorec je povprečni vzorec mleka ene molže vseh molznic v hlevu.

3. člen

Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) z odločbo določi veterinarski organizaciji rok za izvedbo posameznih del iz tega pravilnika.

Veterinarska organizacija mora inšpektorju mesečno predložiti predpisane obrazce ter o opravljenem delu mesečno poročati. Iz poročila morajo biti razvidne naslednje vsebine:

številka in datum odločbe območnega urada za inšpekcijski nadzor;

opravljena cepljenja v skladu s tem pravilnikom: vrsta in kategorija živali, bolezen, število cepljenj, cena po ceniku Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS), skupni znesek;

odvzem krvnih vzorcev;

prve živali – vrsta in kategorija živali, bolezen;

število vzorcev, cena po ceniku VURS, skupni znesek;

naslednje živali – vrsta in kategorija živali, bolezen, število vzorcev, cena po ceniku VURS, skupni znesek;

število označenih psov (mikročipi, značka), cena po ceniku VURS, skupni znesek;

opombe;

poročilo pripravil;

odgovorna oseba.

Vzorec obrazca iz prejšnjega odstavka je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika.

Veterinarska organizacija mora inšpektorju predložiti obračun za povračilo stroškov za izvedbo odrejenih ukrepov, iz katerega je razvidno, da so bile pristojbine odvedene v predpisanem roku.

Inšpektor na podlagi dokumentacije iz drugega in četrtega odstavka tega člena ugotovi, ali je bil posamezen ukrep iz tega pravilnika opravljen v skladu s predpisi in zahtevami iz tega pravilnika ter s podpisom računa potrdi, da je bilo delo opravljeno v skladu s predpisi.

4. člen

Preventivna cepljenja je treba opraviti v skladu z navodili proizvajalca registriranega cepiva.

5. člen

Veterinarska organizacija mora voditi evidenco, v katero vpiše osebno ime ter naslov oziroma firmo in sedež imetnika živali, KMG-MID, oznako (številko) živali, datum cepljenja oziroma preiskave, ime cepiva, ime proizvajalca cepiva, rok uporabnosti in kontrolno številko cepiva ter rezultate diagnostične preiskave; vse te podatke mora vpisati v dnevnik, ki se hrani na posestvu.

Če je za živali, pri katerih se opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave iz tega pravilnika, predpisana identifikacija in registracija in živali niso označene na predpisan način, jih je treba označiti.

Veterinarska organizacija mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati inšpektorja o vseh stranskih pojavih in morebitni nezanesljivi imunosti.

Veterinarska organizacija mora krvne vzorce jemati istočasno za vse preiskave pri posameznih vrstah živali.

Krvne vzorce in vzorce urina na vsebnost hormonov in reziduov mora veterinarska organizacija odvzeti po posebnem programu VURS. Postopek odvzema vzorcev vodi inšpektor.

VURS zagotovi računalniški program za hitro poročanje o pojavu določenih kužnih bolezni, omogoči veterinarskim organizacijam dostop in priklop na programe ter razvoj aplikacije.

6. člen

Veterinarska organizacija in NVI morata podatke, pridobljene pri izvajanju tega pravilnika, uporabljati v skladu s predpisi o veterinarskih evidencah in jih varovati kot poslovno tajnost.

7. člen

Rezultate preiskav iz tega pravilnika mora NVI poslati inšpektorju, ki je izdal odločbo o roku za izvedbo posameznih del, in veterinarski organizaciji, ki je vzorce odvzela. Veterinarska organizacija mora o prejemu pozitivnega rezultata preiskave obvestiti inšpektorja.

8. člen

Inšpektor o opravljenih delih po tem pravilniku mesečno obvešča glavni urad VURS.

II. PREVENTIVNI UKREPI PRI GOVEDU V REJAH

9. člen

Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti govedo v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.

Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2003.