Uredba o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta...

1057. Uredba o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda

Na podlagi petega odstavka 55. člena in za izvrševanje 60. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 10/04 – odl. US in 41/04 – ZVO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet uredbe)

(1)

Ta uredba določa podrobnejšo vsebino, način priprave načrtov upravljanja voda in njihovo obliko v skladu z:

-

Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2014/101/EU z dne 30. oktobra 2014 o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 311 z dne 31. 10. 2014, str. 32),

-

Direktivo 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L št. 372 z dne 27. 12. 2006, str. 19), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2014/80/EU z dne 20. junija 2014 o spremembi Priloge II k Direktivi 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L št. 182 z dne 21. 6. 2014, str. 52), in

-

Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2013/39/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike (UL L št. 226 z dne 24. 8. 2013, str. 1).

(2)

Ta uredba določa tudi podrobnejšo vsebino in način priprave podrobnejšega načrta upravljanja voda.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

balna voda je del morja, ki je v vsaki svoji točki oddaljen eno navtično miljo na morsko stran od najbližje točke temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja; kadar je primerno, se razteza do zunanje meje somornic;

2.

za tip značilne hidromorfološke in fizikalno-kemijske razmere so razmere, opredeljene z vrednostmi hidromorfoloških in fizikalno-kemijskih elementov površinske vode, ki niso spremenjene zaradi človekovega vpliva ali pa so te spremembe le zelo majhne v primerjavi z vrednostmi, ki jih običajno povezujemo s tem tipom vodnega telesa površinske vode brez motenj. To so za tip značilne razmere;

3.

za tip značilne referenčne razmere so razmere, opredeljene z vrednostmi bioloških elementov površinske vode, ki jih običajno povezujemo s tem tipom, kadar ni motenj, in ne kažejo znakov ali kažejo le zelo majhne znake odmikov v primerjavi z vrednostmi, ki jih običajno povezujemo s tem tipom vodnega telesa površinske vode brez motenj. To so za tip značilne združbe;

4.

hidrološka obremenitev vodnih teles površinskih voda je odvzem, dodajanje ali prerazporejanje vodnih količin površinske vode;

5.

hidrološka obremenitev vodnih teles podzemnih voda je odvzem podzemne vode, umetno napajanje ali bogatenje podzemne vode;

6.

morfološka obremenitev vodnih teles površinskih voda je antropogena sprememba vodnega toka ali drug antropogeni poseg, ki povzroči spremembo naravnih morfoloških značilnosti;

7.

območja s posebnimi zahtevami so varstvena in ogrožena območja v skladu s predpisi, ki urejajo vode, odseki površinskih voda, pomembni za življenje sladkovodnih vrst rib, ter občutljiva in ranljiva območja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, zavarovana in varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda, območja za gojenje morskih organizmov v skladu s predpisi, ki urejajo morsko ribištvo, in druga območja, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda;

8.

kombinirani pristop nadzora nad odvajanjem v površinske vode in posrednim odvajanjem v podzemne vode iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja je nadzor v skladu z 29.a členom te uredbe;

9.

finančni stroški so stroški tekočega poslovanja in vzdrževanja ter stroški investicij in investicijskega vzdrževanja;

10.

okoljski stroški so stroški, nastali zaradi škode, ki jo posamezna vrsta storitve, povezane z obremenjevanjem voda, povzroči okolju in ekosistemom;

11.

stroški vode kot naravnega vira so stroški, povezani z izgubo možnosti, ki jo utrpijo druge storitve, povezane z obremenjevanjem voda, zaradi storitve, povezane z obremenjevanjem voda, ki je večja, kot jo omogoča naravna stopnja obnovljivosti vode kot naravnega vira;

12.

strokovne podlage so gradiva za posamezne vsebine načrta upravljanja voda in se nanašajo na območja s posebnimi zahtevami in upravljanje voda;

13.

vrednost praga je standard kakovosti podzemne vode, določen za tista onesnaževala, skupine onesnaževal in kazalce onesnaženja, ki prispevajo k tveganju, da vodno telo podzemne vode ne bo doseglo dobrega kemijskega stanja;

14.

prednostne snovi so snovi v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda;

15.

prednostne nevarne snovi so snovi v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda;

16.

območje mešanja je del vodnega telesa površinske vode v bližini mesta izpusta prednostnih ali prednostnih nevarnih snovi ali drugih onesnaževal v vodno telo površinske vode;

17.

dobro količinsko stanje podzemne vode je stanje, pri katerem je gladina podzemne vode taka, da se pri dolgoletnem povprečju letne stopnje odvzema razpoložljiva količina podzemne vode ne izčrpa, in gladina podzemne vode zaradi človekovih posegov ni spremenjena tako, da bi to povzročilo:

-

nedoseganje okoljskih ciljev za površinske vode, povezane s podzemno vodo,

-

pomembno poslabšanje stanja površinskih voda, povezanih s podzemno vodo,

-

pomembne poškodbe kopenskih ekosistemov, neposredno odvisnih od podzemne vode, ali

-

vdore slane vode ali druge vdore;

18.

razpoložljiva količina podzemne vode je dolgoročna povprečna letna stopnja celotne obnove vodnega telesa podzemne vode, zmanjšana za dolgoročni letni pretok, ki je potreben, da se dosežejo cilji ekološke kakovosti v skladu z 22. členom te uredbe za površinske vode, povezane z vodnim telesom podzemne vode, tako da se prepreči pomembno poslabšanje ekološkega stanja teh površinskih voda in pomembna škoda na kopenskih ekosistemih, ki so povezani z vodnim telesom podzemne vode;

19.

okoljski standard kakovosti je okoljski standard kakovosti v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda (v nadaljnjem besedilu: OSK), in

20.

druga onesnaževala so druga onesnaževala v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda.

II. NAČIN PRIPRAVE NAČRTA UPRAVLJANJA VODA

3. člen

(delovni program in časovni razpored)

(1)

Načrt upravljanja voda oziroma njegove spremembe in dopolnitve se začnejo pripravljati na podlagi delovnega programa za pripravo načrta upravljanja voda (v nadaljnjem besedilu: delovni program).

(2)

Delovni program mora vsebovati zlasti:

1.

razloge in pravno podlago za pripravo načrta upravljanja voda,

2.

območje načrta upravljanja voda,

3.

obdobje, za katerega se sprejema delovni program,

4.

začetne in končne roke za pripravo posameznih sklopov vsebin načrta upravljanja voda,

5.

organizacije in ministrstva, ki bodo sodelovala v postopku priprave načrta upravljanja voda s strokovnimi podlagami,

6.

obveznost ustanovitve delovnega telesa iz 4. člena te uredbe,

6.

terminski in vsebinski načrt posvetovanj z javnostjo, ki jih je treba izvesti v okviru priprave načrta upravljanja voda, in

7.

strokovne naloge, ki jih je treba izvesti za pripravo načrta upravljanja voda z navedbo virov podatkov in načina pridobivanja podatkov.

(3)

Delovni program sprejme minister, pristojen za upravljanje voda (v nadaljnjem besedilu: minister), najpozneje tri leta pred začetkom obdobja, na katero se nanaša načrt upravljanja voda.

(4)

Delovni program se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravljanje voda (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

4. člen

(delovno telo)

Delovno telo iz 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena imenuje minister kot delovno skupino za pripravo načrta upravljanja voda ali kot skupno delovno skupino več ministrstev, če je to potrebno za pripravo in usklajevanje posameznih vsebin načrta upravljanja voda.

III. PODROBNEJŠA VSEBINA IN MERILA ZA PRIPRAVO NAČRTA UPRAVLJANJA VODA

5. člen

(podrobnejša vsebina načrta upravljanja voda)

(1)

Načrt upravljanja voda mora vključevati naslednja poglavja:

1.

opis administrativne ureditve:

-

podatki o pripravljavcu načrta upravljanja voda ter navedba predpisov in mednarodnih oziroma meddržavnih pogodb s področja upravljanja voda,

-

podatki o zemljepisni opredelitvi vodnega območja,

-

podatki o obdobju, za katerega se sprejema načrt upravljanja voda;

2.

opis izhodiščnega stanja na območju načrta upravljanja voda:

-

opis značilnosti vodnega območja,

-

prikaz vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda,

-

ekonomska analiza storitev, povezanih z obremenjevanjem voda,

-

prikaz območij s posebnimi zahtevami;

3.

opis monitoringa vodnih teles površinskih in podzemnih voda;

4.

pregled pomembnih zadev upravljanja voda;

5.

podrobnejša opredelitev ciljev načrta upravljanja voda;

6.

povzetek programa ukrepov;

7.

finančna sredstva;

8.

povzetek aktivnosti in rezultatov sodelovanja z javnostjo;

9.

priloge.

(2)

Načrt upravljanja voda lahko vključuje tudi program ukrepov za doseganje ciljev iz 5. točke prejšnjega odstavka.

1. Opis administrativne ureditve

1.1 Podatki o pripravljavcu načrta upravljanja voda

6. člen

(podatki o pripravljavcu načrta upravljanja voda)

Podatki o pripravljavcu načrta upravljanja voda so:

1.

podatki o imenu, naslovu, spletni strani in naslovu elektronske pošte pripravljavca načrta upravljanja voda, in

2.

seznam predpisov in sklenjenih mednarodnih oziroma meddržavnih pogodb, ki se nanašajo na upravljanje voda.

1.2 Podatki o zemljepisni opredelitvi vodnega območja

7. člen

(zemljepisna opredelitev vodnega območja)

(1)

Zemljepisna opredelitev vodnega območja mora vključevati prikaz:

1.

meja vodnega območja v skladu s predpisi, ki urejajo določitev meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami prvega reda, ki jima pripadajo,

2.

glavnih rek in jezer na vodnem območju,

3.

podzemnih voda, ki pripadajo vodnemu območju in

4.

morja, ki pripada vodnemu območju.

(2)

Glavne reke in jezera na vodnem območju so zlasti vse reke prvega reda in vse reke s prispevno površino, večjo od 100 km2, ter glavna jezera, ki imajo površino, večjo od 0,5 km2.

(3)

Podzemne vode in morje se glede na naravne značilnosti dodelijo najprimernejšemu vodnemu območju ali območjem.

2. Opis izhodiščnega stanja na območju načrta upravljanja voda

2.1 Opis značilnosti vodnega območja

8. člen

(opis značilnosti za površinske vode)

(1)

Opis značilnosti vodnega območja za površinske vode mora vključevati prikaz in povzetek opisa vodnih teles površinskih voda, določenih s predpisi, ki urejajo določitev in razvrstitev vodnih telesih površinskih voda, zlasti pa:

1.

prikaz lokacij in meja vodnih teles površinskih voda ter opis uporabljenih meril za njihovo določitev,

2.

prikaz ekoregij in tipov vodnih teles površinskih voda ter opis njihovih značilnosti,

3.

opis za tipe značilnih referenčnih razmer, vključno z opisom uporabljene metode in meril za njihovo določitev, ter opis in prikaz referenčnih mest, če obstajajo,

4.

prikaz lokacij in meja umetnih in močno preoblikovanih vodnih teles, opis uporabljenih meril za njihovo določitev in opis njihove razvrstitve v tipe in

5.

povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike.

(2)

Opis za tipe značilnih referenčnih razmer mora vključevati tudi opis za tipe značilnih fizikalno-kemijskih in hidromorfoloških razmer. Za tipe značilne fizikalno-kemijske in hidromorfološke razmere ter za tipe značilne referenčne razmere se opredelijo po razpoložljivih podatkih o fizikalno-kemijskih, hidromorfoloških in bioloških elementih ali z metodami modeliranja oziroma se opredelijo z uporabo kombinacije obeh načinov.

(3)

Pri opisu za tipe značilnih referenčnih razmer se za koncentracije posebnih sintetičnih onesnaževal uporabijo meje zaznavnosti, ki jih je mogoče doseči v skladu z razpoložljivo tehnologijo v času določanja za tipe značilnih referenčnih razmer.

(4)

Opis značilnosti vodnega območja za površinske vode mora vključevati tudi oceno količine in prostorske razporeditve naplavin.

9. člen

(opis značilnosti za podzemne vode)

Opis značilnosti vodnega območja za podzemne vode mora vključevati povzetek opisa vodnih teles podzemnih voda, določenih s predpisi, ki urejajo določitev vodnih teles podzemnih voda, zlasti pa:

1.

prikaz začetne opredelitve vodnih teles podzemnih voda, kar obsega:

-

prikaz lokacij in meja vodnih teles podzemnih voda ter opis uporabljenih meril za njihovo določitev,

-

opis osnovnih značilnosti vrhnjih plasti,

-

opis vodnih teles podzemnih voda, od katerih so neposredno odvisni ekosistemi v vodnih telesih površinskih voda ali kopenski ekosistemi, vključno z opisom uporabljenih meril za njihovo določitev;

2.

povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike.

2.2 Prikaz vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda

10. člen

(prikaz vplivov človekovega delovanja na stanje voda)

Prikaz vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda obsega:

1.

prikaz obremenitev vodnih teles površinskih in podzemnih voda,

2.

opis presoje vplivov na vodna telesa površinskih in podzemnih voda, vključno z opisom uporabljene metode in meril, in prikaz teh vplivov, če je to primerno,

3.

oceno verjetnosti doseganja okoljskih ciljev za vodna telesa površinskih in podzemnih voda, vključno z opisom uporabljene metode in meril in

4.

povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike.

11. člen

(prikaz obremenitev)

(1)

Prikaz obremenitev vodnih teles površinskih voda mora vključevati zlasti prikaz:

1.

točkovnih virov onesnaževanja,

2.

razpršenih virov onesnaževanja, vključno z oceno in ugotavljanjem rabe zemljišč,

3.

hidroloških obremenitev,

4.

morfoloških obremenitev in

5.

drugih antropogenih okoljskih obremenitev.

(2)

Prikaz obremenitev vodnih teles podzemnih voda mora vključevati zlasti prikaz:

1.

točkovnih virov onesnaževanja,

2.

razpršenih virov onesnaževanja, vključno z oceno in ugotavljanjem rabe zemljišč,

3.

hidroloških obremenitev in

4.

ocene in ugotavljanja drugih antropogenih obremenitev.

(3)

Prikaz obremenitev iz prvega in drugega odstavka tega člena mora vključevati tudi opis uporabljene metode in meril.

11.a člen

(območja mešanja)

(1)

Prikaz obremenitev iz točkovnih virov onesnaževanja vključuje tudi prikaz območij mešanja, če so ta določena.

(2)

Prikaz območij mešanja vključuje tudi:

-

opis uporabljenih pristopov in metodologij za določitev teh območij in

-

opis ukrepov, ki se izvajajo zaradi zmanjševanja območij mešanja v prihodnosti, kot so ukrepi iz tretje in pete alinee tretjega odstavka 29. člena te uredbe ali pregledi in posodobitve okoljevarstvenih dovoljenj za obratovanje naprav, ki povzročajo emisije snovi in toplote v vode, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

12. člen

(obremenitve iz virov onesnaževanja)

(1)

Pri pripravi prikaza obremenitev vodnih teles površinskih in podzemnih voda iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja se upoštevajo tiste obremenitve, ki povzročijo ali bi lahko povzročile znatno in očitno spremembo kemijskega stanja površinske ali podzemne vode ali če znatno vplivajo na spremembo strukture in funkcije vodnega ekosistema površinske vode.

(2)

Prikaz obremenitev vodnih teles površinskih in podzemnih voda iz virov onesnaževanja mora vsebovati podatke in informacije o vrsti, jakosti ter časovnem in prostorskem razporedu obremenitev voda iz komunalnih, industrijskih, kmetijskih in drugih naprav ter dejavnosti, ki izhajajo iz:

1.

evidence naprav, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje, ki povzroča emisije snovi ali toplote v vode, pri točkovnih virih onesnaževanja,

2.

evidenc o fitofarmacevtskih sredstvih v skladu s predpisi, ki urejajo fitofarmacevtska sredstva, evidenc kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, evidenc o dajanju mineralnih gnojil v promet v skladu s predpisi, ki urejajo mineralna gnojila, zbirk podatkov o živinoreji v skladu s predpisi, ki urejajo živinorejo, ter iz evidenc podatkov o rabi zemljišč pri razpršenih virih onesnaževanja ali

3.

drugih uradnih baz in evidenc o virih onesnaževanja.

(3)

Prikaz obremenitev voda iz virov onesnaževanja obsega zlasti oceno in ugotavljanje pomembnega obremenjevanja z:

1.

organohalogenskimi spojinami in snovmi, ki lahko tvorijo take spojine v vodnem okolju,

2.

organofosfornimi spojinami,

3.

organokositrnimi spojinami,

4.

snovmi in pripravki ali njihovimi razgradnimi produkti, za katere je bilo dokazano, da imajo karcinogene ali mutagene lastnosti ali lastnosti, ki v vodnem okolju ali po vodnem okolju lahko vplivajo na sintezo steroidov, delovanje ščitnice, razmnoževanje ali druge funkcije, povezane z notranjim izločanjem,

5.

obstojnimi ogljikovodiki in obstojnimi organskimi strupenimi snovmi, ki se kopičijo v organizmih,

6.

cianidi,

7.

kovinami in njihovimi spojinami,

8.

arzenom in njegovimi spojinami,

9.

biocidi in fitofarmacevtskimi proizvodi,

10.

suspendiranimi snovmi,

11.

snovmi, ki prispevajo k evtrofikaciji (zlasti nitrati in fosfati), in

12.

snovmi, ki neugodno vplivajo na kisikovo bilanco (in se lahko merijo s parametri, kakršni so BPK, KPK, itn.).

12.a člen

(popis emisij, izpustov in uhajanja prednostnih in prednostnih nevarnih snovi)

(1)

Načrt upravljanja voda mora vključevati popis emisij, izpustov in uhajanja vseh prednostnih in prednostnih nevarnih snovi ter drugih onesnaževal (v nadaljnjem besedilu: popis) v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda.

(2)

Popis vključuje tudi grafične prikaze na kartah, če so na voljo, in koncentracije snovi iz predpisov, ki urejajo stanje površinskih voda, v sedimentu in bioti, če je to primerno.

(3)

Popis se pripravi na podlagi:

-

podatkov, zbranih v skladu z 10., 11., 12., 14., 15. in 16. členom te uredbe,

-

podatkov, zbranih na podlagi monitoringa kemijskega stanja vodnih teles površinskih voda,

-

podatkov, zbranih v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L št. 33 z dne 4. 2. 2006, str. 1), in

-

drugih razpoložljivih podatkov o snoveh iz predpisov, ki urejajo stanje površinskih voda.

(4)

Referenčno obdobje za oceno vrednosti prednostnih snovi, prednostnih nevarnih snovi in drugih onesnaževal v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, ki se vnesejo v popis, je izbrano leto pred zaključkom analize v skladu z 10. do 16. členom te uredbe. Referenčno obdobje za izračun povprečja vnosov za prednostne snovi in onesnaževala v skladu s predpisi, ki urejajo fitofarmacevtska sredstva, so tri leta pred zaključkom analize v skladu z 10. do 16. členom te uredbe.

13. člen

(hidrološke in morfološke obremenitve)

(1)

Pri pripravi prikaza hidroloških in morfoloških obremenitev se upoštevajo tiste obremenitve, ki povzročijo ali bi lahko povzročile znatno in očitno spremembo naravnih značilnosti vodnega telesa ali znatno vplivajo na spremembo hidroloških ali hidravličnih značilnosti površinske vode ali podzemne vode ali na morfološke značilnosti površinske vode, vključno s pomembnimi vodnimi objekti in napravami za storitve, povezane z obremenjevanjem voda.

(2)

Prikaz hidroloških in morfoloških obremenitev vodnih teles površinskih ali podzemnih voda mora vsebovati podatke in informacije o vrsti, jakosti ter časovnem in prostorskem razporedu hidroloških ali morfoloških obremenitev voda, povzročenih zaradi dejavnosti človeka v povezavi s storitvami, povezanimi z obremenjevanjem voda, ali z rabo zemljišč.

14. člen

(druge antropogene obremenitve)

(1)

Pri pripravi prikaza drugih antropogenih obremenitev vodnih teles površinskih ali podzemnih voda se upoštevajo tiste obremenitve, za katere se ocenjuje, da lahko:

1.

povzročijo znatno in očitno spremembo kemijskega stanja površinske ali podzemne vode,

2.

povzročijo znatno in očitno spremembo naravnih značilnosti vodnega telesa,

3.

znatno vplivajo na spremembo hidroloških ali hidravličnih značilnosti površinske vode ali podzemne vode ali na morfološke značilnosti površinske vode ali

4.

znatno vplivajo na spremembo strukture in funkcije vodnega ekosistema površinske vode.

(2)

Prikaz drugih antropogenih obremenitev voda mora vsebovati podatke in informacije o vrsti, jakosti ter časovnem in prostorskem razporedu takih obremenitev.

15. člen

(ocena verjetnosti doseganja ciljev iz načrta upravljanja voda)

(1)

Ocena verjetnosti doseganja ciljev se mora nanašati na oceno verjetnosti, da bodo vodna telesa površinskih ali podzemnih voda dosegla zanje določene okoljske cilje, in mora vključevati:

1.

oceno verjetnosti, da vodna telesa površinskih ali podzemnih voda ne bodo dosegla okoljskih ciljev zaradi vplivov obremenitev iz virov onesnaževanja, ločeno za točkovne in razpršene vire onesnaževanja, če je to potrebno,

2.

oceno verjetnosti, da vodna telesa površinskih voda ne bodo dosegla okoljskih ciljev zaradi vplivov hidroloških obremenitev,

3.

oceno verjetnosti, da vodna telesa površinskih voda ne bodo dosegla okoljskih ciljev zaradi vplivov morfoloških obremenitev,

4.

oceno verjetnosti, da vodna telesa podzemnih voda ne bodo dosegla okoljskih ciljev zaradi vplivov hidroloških obremenitev podzemne vode, ločeno za odvzeme in napajanje podzemne vode, če je to potrebno, in

5.

oceno verjetnosti, da vodna telesa površinskih ali podzemnih voda ne bodo dosegla okoljskih ciljev zaradi vplivov drugih antropogenih obremenitev.

(2)

Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev se izvede v ustreznem časovnem in prostorskem merilu glede na časovno in prostorsko razporeditev obremenitev in ugotovljenih vplivov.

(3)

Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev se izvede ločeno za posamezne vrste obremenitev in vplivov. Ocena se lahko izvede za vsako posamezno vodno telo ali za skupino vodnih teles. Za končno oceno verjetnosti doseganja okoljskih ciljev za posamezno vodno telo se uporabi najneugodnejša ocena vsakega posameznega vodnega telesa ali skupine vodnih teles po posameznih vrstah obremenitev.

(4)

Verjetnost doseganja okoljskih ciljev se za posamezna vodna telesa ali skupine vodnih teles lahko razvrsti v razrede večstopenjske lestvice ob upoštevanju zanesljivosti in natančnosti podatkov in informacij.

(5)

Obremenitev, za katero se oceni velika verjetnost, da sama po sebi ali v kombinaciji z drugimi vrstami obremenitev povzroči, da vodno telo ali skupna vodnih teles ne bo dosegla zanje določenih ciljev, se opredeli kot pomembna obremenitev.

15.a člen

(ocena verjetnosti doseganja ciljev za vodna telesa podzemnih voda)

(1)

Ocena verjetnosti doseganja ciljev za vodna telesa podzemnih voda mora vključevati tudi povzetek načina uporabe postopka za določitev vrednosti praga v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda, še zlasti podatke o vseh vodnih telesih podzemnih voda ali skupinah vodnih teles podzemnih voda, za katera je v skladu s prejšnjim členom ocenjeno, da ne bodo dosegla dobrega kemijskega stanja, skupaj z naslednjimi podatki:

-

velikostjo vodnih teles podzemnih voda,

-

onesnaževalih ali kazalcih onesnaženja, zaradi katerih je ocenjeno, da vodna telesa podzemnih voda ne bodo dosegla dobrega kemijskega stanja,

-

okoljskimi cilji kakovosti, s katerimi je povezana ocena iz prejšnje alinee, vključno z obstoječimi in možnimi obremenitvami ali funkcijami vodnih teles podzemnih voda, ter razmerjem med vodnimi telesi podzemnih voda in z njimi povezanimi površinskimi vodami ter kopenskimi ekosistemi, ki so neposredno odvisni od podzemnih voda,

-

v primeru naravno prisotnih snovi vrednostjo naravnega ozadja v vodnih telesih podzemnih voda in

-

o preseganjih, kadar so vrednosti praga presežene.

(2)

Kadar podatki iz prejšnjega odstavka niso vključeni v načrte upravljanja voda na vodnih območjih, se v teh načrtih navedejo razlogi za to.

16. člen

(nadaljnji opis značilnosti)

(1)

Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev vključuje tudi nadaljnji opis značilnosti vodnih teles površinskih ali podzemnih voda, vključno z opisom uporabljene metode in meril.

(2)

Nadaljnji opis značilnosti vodnih teles podzemnih voda se izdela za tista vodna telesa, za katera se ocenjuje velika verjetnost, da okoljski cilji ne bodo doseženi, in mora vključevati opis posameznega vodnega telesa, s poudarkom na:

-

geoloških značilnostih, vključno z velikostjo in vrsto geoloških enot,

-

hidrogeoloških značilnostih, vključno s hidravlično prevodnostjo, poroznostjo in zaprtostjo oziroma odprtostjo vodonosnika,

-

značilnostih površinskih usedlin in prsti v povodju, iz katerega se telo podzemne vode napaja, vključno z debelino, poroznostjo, hidravlično prevodnostjo in absorpcijskimi lastnostmi usedlin in prsti,

-

značilnostih stratifikacije podzemne vode v telesu podzemne vode,

-

opisu vodnih teles podzemnih voda, od katerih so neposredno odvisni ekosistemi v vodnih telesih površinskih voda ali kopenski ekosistemi,

Uredba o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda

Časovnica