ZPFOLERD – Zakon o preglednosti finančnih odnosov...

2827. Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD)

Razglašam Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. junija 2007.

001-22-64/07

Ljubljana, dne 11. junija 2007

dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O PREGLEDNOSTI FINANČNIH ODNOSOV IN LOČENEM EVIDENTIRANJU RAZLIČNIH DEJAVNOSTI (ZPFOLERD)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

S tem zakonom se ureja preglednost finančnih odnosov med organi oblasti in:

a)

javnimi podjetji ter

b)

podjetji, katerim so bile podeljene posebne ali izključne pravice, in podjetji, ki so pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, s čimer se zagotavlja, da organi oblasti ne dodeljujejo pomoči, ki bi bile nezdružljive s skupnim trgom Evropske unije, kot je določeno v 86. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 7/04 – prečiščeno besedilo), in se preprečuje navzkrižno subvencioniranje različnih dejavnosti.

(2)

S tem zakonom se določajo tudi pravice do pridobivanja podatkov, obveznosti vodenja ustreznih evidenc in registrov podatkov, hrambe dokumentacije, razkrivanja določenih informacij, posebnega poročanja in nadzora, ki se morajo v ta namen izvajati.

2. člen

(prenos direktive)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij.

3. člen

(pomen izrazov)

Za namene tega zakona imajo posamezni izrazi naslednji pomen:

1.

organi oblasti so vsi državni organi, občinski organi in organi drugih lokalnih skupnosti;

2.

podjetje je pravna oseba, ki posluje po zasebnem ali javnem pravu v katerikoli pravnoorganizacijski obliki, razen organ oblasti, ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost;

3.

javno podjetje je podjetje, nad katerim lahko organi oblasti izvajajo prevladujoč vpliv;

4.

javna kreditna institucija je izraz, uporabljen kot skupni pojem za banko, hranilnico in družbo za izdajo elektronskega denarja, ki je pod prevladujočim vplivom organov oblasti;

5.

javno podjetje v proizvodni dejavnosti je javno podjetje, katerega glavno področje dejavnosti, v kateri dosega vsaj 50 odstotkov čistih prihodkov od prodaje, spada med proizvodne dejavnosti;

6.

proizvodne dejavnosti so dejavnosti, ki so po Standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: SKD) uvrščene v področje C – Predelovalne dejavnosti, oddelek 58 Založništvo, ki spada na področje J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, ali oddelek 38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; pridobivanje sekundarnih surovin, ki spada na področje E – Oskrba z vodo; Ravnanje z odplakami in odpadki; Saniranje okolja;

7.

izvajalci s pravico ali pooblastilom so:

1.

vsa podjetja, ki razpolagajo s posebnimi ali izključnimi pravicami, ki so jim jih organi oblasti dodelili v skladu s prvim odstavkom 86. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in

2.

vsa podjetja, ki so jih organi oblasti pooblastili za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v skladu z drugim odstavkom 86. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ter:

-

v zvezi s temi storitvami prejemajo javna sredstva v katerikoli obliki in

-

poleg te dejavnosti opravljajo še druge dejavnosti.

8.

različne dejavnosti so dejavnosti, ki jih izvaja podjetje, in sicer tako, da podjetje poleg dejavnosti proizvodnje izdelkov ali izvajanja storitev, za katere je prejelo posebno ali izključno pravico, ali opravljanja storitev splošnega gospodarskega pomena, opravlja še druge dejavnosti proizvodnje izdelkov ali izvajanja storitev, ki jih trži; če podjetje opravlja druge dejavnosti za lastne potrebe, se šteje, da ne gre za različne dejavnosti;

9.

izključne pravice so pravice do zagotavljanja storitev ali izvajanja dejavnosti na določenem ozemeljskem območju, ki so dodeljene enemu podjetju na podlagi kateregakoli pravnega akta (zakona, podzakonskega ali upravnega akta);

10.

posebne pravice so pravice, ki so dodeljene omejenemu številu podjetij na način, ki pri izbiri podjetij ne uporablja meril objektivnosti, proporcionalnosti in nediskriminacije, na podlagi kateregakoli pravnega akta (zakona, podzakonskega ali upravnega akta) in ki na določenem ozemeljskem območju:

-

omejujejo število podjetij, ki smejo zagotavljati storitve ali izvajati dejavnosti, na dva ali več;

-

določajo več med seboj konkurenčnih podjetij, ki so pooblaščeni za zagotavljanje storitev ali izvajanje dejavnosti, ali

-

dajejo podjetjem, ki z njimi razpolagajo, zakonske ali druge pravne prednosti, ki bistveno vplivajo na zmožnost vsakega drugega podjetja pri zagotavljanju istih storitev ali izvajanju iste dejavnosti na istem ozemeljskem območju pod pretežno enakovrednimi pogoji;

11.

storitve splošnega gospodarskega pomena so poleg javnih služb in gospodarskih javnih služb tudi druge storitve, ki jih mora zagotavljati organ oblasti.

4. člen

(prevladujoč vpliv na javna podjetja)

(1)

Organi oblasti neposredno ali posredno izvajajo prevladujoč vpliv nad javnimi podjetji zaradi:

a)

svojega lastništva,

b)

svojega finančnega sodelovanja v njih ali

c)

predpisov in drugih pravnih aktov, ki jih urejajo.

(2)

Šteje se, da imajo organi oblasti prevladujoč vpliv, kadar Republika Slovenija, občine in druge oblike lokalnih skupnosti kot pravne osebe neposredno ali posredno:

a)

imajo večinski delež vpisanega kapitala oziroma vloženih sredstev ustanovitelja,

b)

nadzorujejo večino glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic ali poslovnih deležev podjetja oziroma iz vloženih sredstev ustanovitelja, ali

c)

lahko imenujejo več kot polovico članov uprave, upravnega ali nadzornega organa.

(3)

Pri ugotavljanju prevladujočega vpliva organov oblasti v posameznem podjetju se deleži vpisanega kapitala podjetja oziroma glasovalne pravice, ki izhajajo iz delnic oziroma poslovnih deležev podjetja, v lasti različnih organov oblasti, kot pravnih oseb, in različnih javnih podjetij, seštevajo. Če vsota deležev kapitala oziroma glasovalnih pravic znaša več kot 50 odstotkov, se šteje, da se podjetje uvršča med javna podjetja.

(4)

Za ugotavljanje prevladujočega vpliva organov oblasti na posamezno podjetje po točkah b) in c) prvega odstavka tega člena morajo organi oblasti v osmih dneh po uveljavitvi pravnega akta, ki ureja finančno sodelovanje, ali predpisa, v katerem je zagotovljen prevladujoč vpliv organov oblasti na podjetje, oziroma v osmih dneh po spremembi prevladujočega vpliva poročati o tem Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.

(5)

Za potrebe izvajanja tega zakona vodi AJPES Register javnih podjetij po ZPFOLERD.

(6)

Vse pravne osebe morajo preverjati ustreznost svoje uvrstitve v Register javnih podjetij po ZPFOLERD in morajo ob nastopu ali prenehanju prevladujočega vpliva organov oblasti v osmih dneh po spremembi oziroma ugotovitvi o nepravilni uvrstitvi v Register javnih podjetij po ZPFOLERD to sporočiti AJPES v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.

(7)

AJPES in ministrstvo, pristojno za finance, imata za potrebe vodenja in nadzora nad vodenjem Registra javnih podjetij po ZPFOLERD pravico do vpogleda in neposrednega dnevnega elektronskega pridobivanja podatkov iz:

-

sodnega registra,

-

centralnega registra vrednostnih papirjev, ki ga vodi Centralna klirinško depotna družba, d. d. (v nadaljnjem besedilu: KDD), in pridobivanja podatkov o imetnikih vrednostnih papirjev iz tega registra,

-

delniških knjig, ki jih vodi KDD, druga pooblaščena organizacija ali posamezna delniška družba sama.

(8)

V primeru, da ni mogoče pridobiti podatkov na način iz prejšnjega odstavka, ali v primeru preverjanja podatkov, pridobljenih na način iz prejšnjega odstavka, mora na zahtevo AJPES ali ministrstva, pristojnega za finance:

-

podjetje predložiti svojo lastniško strukturo in seznam naložb v druge pravne osebe oziroma

-

organ oblasti, kot pravna oseba, predložiti seznam naložb v druge pravne osebe v osmih dneh po prejemu zahteve v elektronski obliki po postopku v skladu s pravilnikom iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.

II. OBVEZNOST ZA EVIDENTIRANJE FINANČNIH ODNOSOV

5. člen

(finančni odnosi med organi oblasti in javnimi podjetji)

Finančni odnosi med organi oblasti in javnimi podjetji morajo biti pregledni, tako da je mogoč jasen prikaz:

a)

javnih sredstev, ki so jih organi oblasti dodelili javnim podjetjem neposredno,

b)

javnih sredstev, ki so jih organi oblasti dodelili javnim podjetjem s posredovanjem prek drugih javnih podjetij ali finančnih institucij, in

c)

dejanske uporabe teh javnih sredstev.

(2)

Za razlikovanje med vlogo države oziroma lokalne skupnosti, ki jo ima kot organ oblasti, in vlogo, ki jo ima kot lastnik javnega podjetja, se preglednost iz prejšnjega odstavka nanaša zlasti na naslednje vidike finančnih odnosov med organi oblasti in javnimi podjetji:

a)

poravnavo izgub iz poslovanja;

b)

zagotovitev kapitala;

c)

nepovratna sredstva (subvencije, dotacije in podobno) ali posojila pod ugodnimi pogoji;

d)

podeljevanje finančnih prednosti z odpovedjo dobičku ali izterjavi zapadlih dolgov (na primer z odpisom terjatev);

e)

odpoved običajnemu nadomestilu za uporabo javnih sredstev;

f)

povračila za finančne obveznosti, ki jih naložijo organi oblasti.

(3)

Za doseganje namena iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo organi oblasti in javna podjetja voditi ustrezne evidence o transakcijah javnih sredstev med organi oblasti in javnimi podjetji (v nadaljnjem besedilu: evidence o transakcijah) ter o njih poročati za posamezno transakcijo v skladu s petim oziroma šestim odstavkom tega člena in v zbirni obliki v svojih letnih poročilih in konsolidiranih letnih poročilih.

(4)

Za potrebe izvajanja tega zakona AJPES vodi Evidenco o dodeljenih in uporabljenih javnih sredstvih.

(5)

Organi oblasti in drugi (posredni) dajalci oziroma dajalke (v nadaljnjem besedilu: dajalci) javnih sredstev morajo pred vsako dodelitvijo javnih sredstev pravnim osebam preveriti, ali jih dodeljujejo javnim podjetjem, in o izvedenih transakcijah javnim podjetjem poročati AJPES v 15 dneh od nastanka poslovnega dogodka v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.

(6)

Javna podjetja morajo o dejanski uporabi prejetih javnih sredstev poročati AJPES v 15 dneh po uporabi prejetih javnih sredstev v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.

(7)

Organi oblasti in javna podjetja morajo dokumentacijo, ki vsebuje podatke o finančnih odnosih med organi oblasti in javnimi podjetji, ter podatke v evidencah o transakcijah hraniti najmanj pet let po koncu obračunskega leta, ko so bila javna sredstva dodeljena javnim podjetjem. Če javno podjetje uporabi ta sredstva v poznejšem obračunskem letu, začne petletni rok teči po koncu tega obračunskega leta. Organi oblasti in javna podjetja morajo na zahtevo Evropske komisije dokumentacijo skupaj z vsemi potrebnimi dopolnilnimi informacijami predložiti AJPES.

(8)

Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za finančne odnose med organi oblasti in javnimi podjetji, katerih letni čisti prihodek v dveh obračunskih letih pred obračunskim letom, v katerem so bila javna sredstva odobrena ali uporabljena, znaša manj kot 40 milijonov eurov, oziroma javnimi kreditnimi institucijami, katerih bilančna vsota znaša manj kot 800 milijonov eurov.

(9)

Določbe tega člena ne veljajo za finančne odnose med organi oblasti in:

a)

Banko Slovenije;

b)

javnimi kreditnimi institucijami glede depozitov javnih sredstev, ki so jih organi oblasti vložili pod običajnimi tržnimi pogoji.

6. člen

(dodatne obveznosti javnih podjetij v proizvodnih dejavnostih)

(1)

Vsako javno podjetje v proizvodnih dejavnostih (v nadaljnjem besedilu: JPvPD) in vsaka skupina JPvPD, med katere se uvrščajo tudi skupine podjetij, katerih matično podjetje ni nujno, da je JPvPD, katere čisti prihodki od prodaje oziroma konsolidirani čisti prihodki od prodaje v zadnjem obračunskem letu presegajo 250 milijonov eurov, mora AJPES sporočiti podatek o višini (konsolidiranih) čistih prihodkov od prodaje za posamezno obračunsko obdobje, ki se je končalo na dan 31. december posameznega leta ali pred tem datumom, če obračunsko obdobje ni enako koledarskemu letu, do konca meseca februarja v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.

(2)

Za potrebe tega zakona AJPES vodi Seznam javnih podjetij po ZPFOLERD v proizvodnih dejavnostih. V seznamu se vodijo podatki o JPvPD oziroma skupini JPvPD iz prejšnjega odstavka in višini (konsolidiranih) čistih prihodkov od prodaje.

(3)

JPvPD in matična podjetja v skupinah JPvPD iz prvega odstavka tega člena morajo pripraviti letno poročilo in letne računovodske izkaze ter konsolidirano letno poročilo in konsolidirane letne računovodske izkaze (v nadaljnjem besedilu: poročilo in izkazi) v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, oziroma zakona, ki ureja računovodstvo, in računovodskimi standardi.

Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD)

Časovnica