Zakon o zaščiti prič (ZZPrič)

5003. Zakon o zaščiti prič (ZZPrič)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o zaščiti prič (ZZPrič)

Razglašam Zakon o zaščiti prič (ZZPrič), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. novembra 2005.

001-22-130/05

Ljubljana, dne 8. decembra 2005

dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O ZAŠČITI PRIČ (ZZPrič)

I. Splošne določbe

1. člen

Vsebina zakona

Ta zakon ureja pogoje in postopke za zaščito prič in drugih oseb, ogroženih zaradi sodelovanja v kazenskem postopku.

2. člen

Temeljne določbe

(1)

Zaščita se ogroženim osebam zagotavlja v predkazenskem postopku ter med in po končanem kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj, določenih v tem zakonu.

(2)

Vključitev ogrožene osebe v program zaščite je prostovoljna. Temelji na pisnem soglasju ogrožene osebe in odločitvi pristojnega organa v skladu s tem zakonom.

(3)

Podatki, nastali v zvezi z izvajanjem oziroma namenjeni za izvajanje tega zakona, morajo biti označeni in obravnavani z ustrezno stopnjo tajnosti, po predpisih, ki urejajo tajne podatke.

3. člen

Pomen izrazov

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

-

ogrožena oseba je ogrožena priča ali druga ogrožena oseba;

-

ogrožena priča je priča, katere vključitev v program zaščite je upravičena zaradi okoliščin, določenih v tem zakonu in zakonu, ki ureja kazenski postopek;

-

druga ogrožena oseba je bližnji sorodnik priče (1. do 3. točka prvega odstavka 236. člena Zakona o kazenskem postopku) oziroma druga oseba, ki je ogrožena zaradi svojega razmerja do priče;

-

program zaščite in ukrepi v programu zaščite so ukrepi in dejanja, ki jih na podlagi sklepa Komisije za zaščito ogroženih oseb predlaga, organizira oziroma izvaja Enota za zaščito ogroženih oseb, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, uprava zavoda za izvrševanje kazni zapora, zavoda za izvrševanje kazni mladoletniškega zapora ali zavoda za izvrševanje vzgojnih ukrepov;

-

zaščitena oseba je ogrožena oseba, ki je v skladu s tem zakonom vključena v program zaščite;

-

nujni zaščitni ukrepi so ukrepi za zaščito ogrožene osebe pred vključitvijo v program zaščite;

-

Enota za zaščito ogroženih oseb (v nadaljnjem besedilu: enota) je organizacijska enota Policije, ustanovljena za predlaganje, organiziranje in izvajanje ukrepov in nalog po tem zakonu;

-

Komisija za zaščito ogroženih oseb (v nadaljnjem besedilu: komisija) je organ, pristojen za odločanje o vključitvi in prenehanju izvajanja programa zaščite ter za druga dejanja, določena s tem zakonom.

4. člen

Uporaba zakona za skesance

(1)

Če ta zakon ne določa drugače, se določbe tega zakona o zaščiti ogroženih prič smiselno uporabljajo tudi za osumljence oziroma osumljenke (v nadaljnjem besedilu: osumljenci) in obdolžence oziroma obdolženke (v nadaljnjem besedilu: obdolženci), ki se jim sme kazen po Kazenskem zakoniku omiliti, če so ogroženi, ker so kot storilci kaznivih dejanj, storjenih v hudodelski združbi, preprečili nadaljnje izvrševanje teh dejanj ali razkrili podatke, ki so pomembni za preiskovanje in dokazovanje že storjenih kaznivih dejanj.

(2)

Če ta zakon ne določa drugače, se v primerih iz prejšnjega odstavka določbe tega zakona o drugih ogroženih osebah smiselno uporabljajo tudi za osebe, ki so ogrožene zaradi svojega razmerja do osumljencev oziroma obdolžencev.

II. Enota za zaščito ogroženih oseb

5. člen

Pooblastila in naloge enote

(1)

Enota izvaja nujne zaščitne ukrepe, predlaga, organizira in izvaja ukrepe po programu zaščite ter opravlja druge naloge, določene s tem zakonom.

(2)

Pri izvajanju nalog enota sodeluje z drugimi organizacijskimi enotami Policije ter usmerja in usklajuje njihovo delo.

(3)

Če se naloge izvajajo v priporu ali v zavodu za prestajanje kazni zapora, enota sodeluje z upravo zavoda, ki mora upoštevati njene usmeritve za zagotovitev varnosti zaščitene osebe.

(4)

Vsi državni organi, nosilci javnih pooblastil ter organi in službe samoupravnih lokalnih skupnosti so dolžni na zahtevo enote dajati potrebno pomoč za izvajanje ukrepov in nalog iz tega zakona.

(5)

Na zahtevo enote so upravljavci zbirk osebnih in drugih podatkov dolžni brezplačno posredovati podatke, potrebne za izvajanje ukrepov in nalog iz tega zakona.

6. člen

Varnostni ukrepi

(1)

Če enota ne more na drug način izvesti nalog iz svoje pristojnosti, lahko prikrije pravo identiteto svojih zaposlenih ter lastništvo stvari in prostorov, namenjenih za izvajanje ukrepov.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka lahko enota uporablja tudi prirejene podatke o osebah, prirejene podatke v zbirkah podatkov ter prirejene listine, dokumente in identifikacijske oznake.

(3)

Ukrepe iz prejšnjega odstavka odredi predsednik komisije na predlog vodje enote.

III. Komisija za zaščito ogroženih oseb

7. člen

Sestava komisije

(1)

Komisijo sestavljajo štirje člani oziroma članice (v nadaljnjem besedilu: člani):

-

vrhovni sodnik oziroma sodnica (v nadaljnjem besedilu: vrhovni sodnik) Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je predsednik oziroma predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) komisije,

-

vrhovni državni tožilec oziroma tožilka (v nadaljnjem besedilu: vrhovni državni tožilec) Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije,

-

predstavnik oziroma predstavnica (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) ministrstva, pristojnega za pravosodje, in

-

predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

(2)

Člane komisije v njihovi odsotnosti nadomeščajo njihovi namestniki oziroma namestnice (v nadaljnjem besedilu: namestniki). Za imenovanje, delo in razrešitev namestnikov se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o članih komisije.

(3)

Člane komisije imenujejo in razrešujejo predstojniki organov izmed strokovnjakov s področja kazenskega prava. Imenovanje in razrešitev se izvede z odločbo v upravnem postopku.

(4)

Člani komisije se imenujejo za pet let in so po prenehanju mandata lahko ponovno imenovani.

(5)

Člani komisije so upravičeni do sejnine in povračila dejanskih stroškov sodelovanja pri delu komisije. Višino sejnine in povračil s pravilnikom določi minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojna za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

(6)

Podatki o članih komisije se lahko posredujejo le na zahtevo sodišča za potrebe kazenskega postopka.

8. člen

Delo komisije

(1)

Komisija sprejema svoje odločitve na sejah, ki jih sklicuje predsednik. Seja komisije je sklepčna, če so navzoči vsi člani ali njihovi namestniki.

(2)

Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za odločanje komisije smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Način dela je natančneje opredeljen v poslovniku, ki ga komisija sprejme soglasno.

(3)

Odločitve komisije o vključitvi v program zaščite in o prenehanju programa zaščite morajo biti sprejete soglasno. Ostale odločitve komisija sprejema z večino glasov. Če je glasovanje neodločeno, je odločilen glas predsednika komisije.

(4)

Seje komisije so tajne. Za določitev stopnje tajnosti in odločanje o dostopu do tajnih podatkov v zvezi z delom komisije je pooblaščen predsednik komisije.

(5)

Na zahtevo komisije mora upravljavec osebnih ali drugih podatkov brezplačno posredovati podatke iz zbirke, če so podatki potrebni za njeno delo.

(6)

Administrativne in tehnične naloge za komisijo opravlja enota po odredbi predsednika komisije.

9. člen

Razrešitev članov komisije

Član komisije se razreši pred potekom mandata zaradi:

-

prenehanja funkcije oziroma dela v organu, ki ga je imenoval,

-

utemeljenega zaprosila člana,

-

nevestnega dela v komisiji.

IV. Pogoji in postopek za vključitev v program zaščite

10. člen

Pogoji za zaščito ogroženih oseb

(1)

Za zaščito ogroženih oseb po tem zakonu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1)

da teče predkazenski ali kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, v zvezi s katerim se lahko v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, s sodno odločbo odredijo prikriti preiskovalni ukrepi;

2)

da priča ve povedati o kaznivem dejanju iz prejšnje točke, storilcu ali drugih pomembnih okoliščinah;

3)

da kaznivega dejanja ni mogoče preiskati oziroma dokazati ali nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj preprečiti brez sodelovanja te priče v predkazenskem ali kazenskem postopku;

4)

da zaradi takega sodelovanja priče obstaja resna nevarnost za njeno življenje ali telo oziroma življenje ali telo druge ogrožene osebe;

5)

da take nevarnosti ni mogoče odvrniti in zagotoviti sodelovanja ogrožene priče brez izvajanja nujnih zaščitnih ukrepov oziroma programa zaščite po tem zakonu in

6)

da je na podlagi ocene enote ugotovljena možnost uspešne izvedbe programa zaščite.

(2)

Pogoj iz 2. točke prejšnjega odstavka mora biti izkazan z zapisnikom o izjavi, ki jo priča poda pred pristojnim državnim tožilcem oziroma tožilko (v nadaljnjem besedilu: tožilec). V zapisniku se navede, kaj priča ve o kaznivem dejanju, storilcu ali drugih pomembnih okoliščinah.

(3)

Državni tožilec pred podajo izjave iz prejšnjega odstavka pričo seznani s pravicami in dolžnostmi, ki jih bo imela pri zaslišanju v postopku po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek.

(4)

Osumljenca oziroma obdolženca iz 4. člena tega zakona državni tožilec pred podajo izjave iz drugega odstavka tega člena seznani z njegovimi pravicami v postopku ter z možnostjo omilitve kazni po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek.

11. člen

Nujni zaščitni ukrepi

(1)

Pred vložitvijo predloga za vključitev v program zaščite se v nujnih primerih varuje življenje in telo ogroženih oseb po določbah zakona, ki ureja pooblastila policije.

(2)

Po vložitvi predloga za vključitev v program zaščite lahko generalni državni tožilec na pobudo enote ali pristojnega državnega tožilca pisno odredi izvajanje nujnih zaščitnih ukrepov, če je to potrebno za zagotovitev varnosti ogrožene osebe in je ta podala pisno soglasje.

(3)

Nujni zaščitni ukrepi iz prejšnjega odstavka so:

-

svetovanje enote,

-

tehnično varovanje oseb oziroma bivališča,

-

fizično varovanje oseb oziroma bivališča,

-

začasna preselitev oseb,

-

prirejeni dokumenti,

-

sprememba identitete.

(4)

Nujna zaščitna ukrepa iz pete in šeste alineje prejšnjega odstavka se izvajata v skladu z določbami V. poglavja tega zakona, razen če ta zakon določa drugače.

(5)

O izvajanju nujnih zaščitnih ukrepov mora enota mesečno poročati komisiji.

(6)

Nujni zaščitni ukrepi se lahko izvajajo najdalj do izteka roka za odločitev o predlogu za vključitev v program zaščite. V primeru izvajanja nujnih zaščitnih ukrepov iz pete in šeste alineje drugega odstavka tega člena mora oseba po izteku tega roka ponovno uporabljati svojo izvirno identiteto ter izvirne dokumente, prirejene dokumente pa nemudoma vrniti enoti.

12. člen

Predlog za vključitev v program zaščite

(1)

Generalni državni tožilec poda komisiji predlog za vključitev ogrožene priče v program zaščite na pobudo pristojnega državnega tožilca.

(2)

Pred podajo pobude iz prejšnjega odstavka mora pristojni državni tožilec ogroženo pričo poučiti o posledicah vključitve v program zaščite in pridobiti njeno pisno soglasje za vključitev v program zaščite ter za obdelavo njenih osebnih podatkov.

(3)

Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vključitev drugih ogroženih oseb v program zaščite. Pobudo za vključitev teh oseb poda pristojnemu državnemu tožilcu enota ali ogrožena priča z navedbo njihovega razmerja do ogrožene priče in okoliščin, zaradi katerih je njihova vključitev nujna za uspešno izvedbo programa zaščite.

(4)

Predlog za vključitev v program zaščite mora vsebovati dokazila o izpolnjenih pogojih iz prejšnjih odstavkov tega člena in iz 2. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona ter utemeljitev pogojev iz 1. in 3. do 5. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

13. člen

Uvedba postopka

(1)

Komisija mora najkasneje v osmih dneh po prejemu predloga iz prvega odstavka 12. člena tega zakona odločiti, ali bo uvedla postopek za vključitev v program zaščite.

(2)

Komisija s sklepom uvede postopek, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 12. člena tega zakona. Če pogoji niso izpolnjeni, komisija s sklepom predlog zavrne. Sklep se vroči generalnemu državnemu tožilcu in enoti, ki z njim seznani pričo, katere vključitev v program zaščite je bila predlagana.

(3)

Pri odločanju po prvem in drugem odstavku tega člena komisija presoja obstoj pogojev iz 4. in 5. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona ob upoštevanju:

-

vrste in teže kaznivih dejanj,

-

nevarnosti osumljencev in oseb, s katerimi so povezani, glede na njihovo prejšnje življenje,

-

vrste in resnosti groženj ali izkazane nasilnosti,

-

možnosti za zaščito ogrožene osebe,

-

drugih okoliščin, ki kažejo na ogroženost osebe.

(4)

Komisija lahko zaradi boljše razjasnitve zadeve na sejo povabi generalnega državnega tožilca, državnega tožilca, ki je podal pobudo za vključitev v program zaščite, in vodjo enote.

(5)

Zoper sklepe iz tega člena ni pritožbe.

14. člen

Ocena možnosti uspešne izvedbe programa zaščite

(1)

Na podlagi sklepa o uvedbi postopka iz prejšnjega člena in pred odločitvijo komisije o vključitvi ogrožene osebe v program zaščite se ocenijo možnosti uspešne izvedbe programa zaščite (6. točka prvega odstavka 10. člena zakona).

(2)

Oceno iz prejšnjega odstavka pripravi enota najkasneje v treh mesecih od uvedbe postopka. V zadevah hudodelskih združb z mednarodnimi povezavami ali če je za pripravo programa zaščite potrebno sodelovanje drugih držav, lahko komisija, na obrazložen predlog enote, podaljša ta rok največ za en mesec.

(3)

V roku iz prejšnjega odstavka enota pridobi vse osebne podatke ogrožene priče, podatke o njenem premoženju, obveznostih, drugih ogroženih osebah ter ostale podatke, potrebne za odločitev o vključitvi v program zaščite. Ogrožene osebe se lahko napotijo na sistematski zdravstveni pregled, ki vključuje psihološko testiranje.

(4)

Enota pridobi in nadalje obdeluje naslednje podatke ogrožene osebe:

-

osebno ime,

Zakon o zaščiti prič (ZZPrič)

Časovnica