Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 44-2191/1999, stran 5352 DATUM OBJAVE: 8.6.1999
VELJAVNOST: od 23.6.1999 do 23.2.2007 / UPORABA: od 23.6.1999 do 23.2.2007
RS 44-2191/1999
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 24.2.2007 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
2191. Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov
Na podlagi 3., 4. in 5. točke 42. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov
o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov
1. člen
Ta pravilnik določa:
-
način in vsebino vodenja katastra vinogradov kot evidence o dejanskih in možnih vinogradih;
-
način vodenja registra in vsebino registra pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register), podatke, ki jih morajo pridelovalci grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci) in predelovalci vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: predelovalci) posredovati v register, postopek in način vpisa v register ter pogoje za vpis v register.
2. člen
Uporabljeni izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
-
vinograd je strnjena površina, zasajena z vinsko trto, ki jo obdeluje isti pridelovalec oziroma skupina pridelovalcev, je enotno urejena (terasa ali vertikala) in ima enoten sistem obdelave (poti, ipd.). Kadar preko strnjene površine, ki jo obdeluje isti pridelovalec in je enotno urejena ter ima enoten sistem obdelave, poteka državna meja ali meja vinorodnega okoliša, je vsak del take površine samostojen vinograd;
-
predelava oziroma dodelava je vsak tehnološki proces, vključno s skladiščenjem, razen skladiščenja pridelkov in proizvodov, pakiranih za potrošnika;
-
izločeno grozdje, mošt, vino oziroma drug proizvod iz grozdja in vina je pridelek oziroma proizvod, ki je zaradi neustreznosti izločen iz nadaljnje pridelave, predelave oziroma prodaje ter se ga neškodljivo odstrani, oziroma, ki se predela v druge proizvode iz grozdja in vina, ki so v prometu brez oznake geografskega porekla;
-
dvolastnik je pridelovalec s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima vinograde v lasti oziroma v zakupu v obmejnih območjih držav, ki mejijo na Republiko Slovenijo, če prepelje grozdje, mošt, vino oziroma druge proizvode iz grozdja in vina na območje Republike Slovenije;
-
potrošnik je oseba, ki kupljenega pridelka oziroma proizvoda ne predeluje oziroma dodeljuje.
-
neto površina vinograda je površina, zasajena z vinsko trto, izračunana glede na število trsov in sadilne razdalje med njimi;
-
bruto površina vinograda je površina, zasajena z vinsko trto, vključno z obračališči in potmi v vinogradu, ki se od neto površine lahko razlikuje za največ 10% pri nagibu vinograda do največ 15%, za največ 25% pri nagibu 16% do največ 50% in za največ 30% pri nagibu nad 50%; izjemoma se lahko dokaže, da je dejanska bruto površina večja zaradi naravnih pogojev (zelo razgibana konfiguracija terena, poti…).
3. člen
Register vodijo upravne enote iz seznama v prilogi 1 tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: upravna enota). Na podlagi registrov upravnih enot izdela ministrstvo pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) zbirni register.
Registri se vodijo na enoten način, na elektronskem mediju, v številčni obliki.
Izpis iz registra izda upravna enota na podlagi vloge v register vpisanega pridelovalca.
Kataster vinogradov vodi ministrstvo na elektronskem mediju v grafični in številčni obliki.
Številčni izpis iz katastra vinogradov izda upravna enota na podlagi vloge.
4. člen
Podatki o vinogradih se vodijo v registrih in v katastru vinogradov.
Podatki o vinogradih, ki jih obdelujejo pridelovalci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 8. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS št. 70/97) (v nadaljnjem besedilu: zakon), se vodijo samo v katastru vinogradov.
Če podatki iz registra in podatki iz katastra vinogradov niso skladni, upravna enota ugotovi, kateri podatek je točen. Če je netočen podatek iz katastra vinogradov, ga po uradni dolžnosti popravi ministrstvo. Če je netočen podatek v registru, upravna enota pozove pridelovalca oziroma predelovalca, da prijavi spremembe.
5. člen
Kataster vinogradov je grafična in številčna evidenca o:
-
dejanskih vinogradih, za katere se podatki pridobijo z zajemom rabe zemljišč iz digitalnih ortofoto načrtov, pridobljenih iz letalskih oziroma satelitskih posnetkov;
-
možnih vinogradniških površinah, ki so absolutne vinogradniške površine, ki so že zasajene z vinogradi, ali pa niso zasajene z vinogradi, a so primerne za vinograde. Absolutne vinogradniške površine se določajo na podlagi: nadmorske višine, nagiba, osončenja, pedološke zgradbe tal, klime in človeških dejavnikov, vključno s tradicijo. Podatki se pridobijo iz digitalnega modela reliefa, digitalne pedološke karte, podatkovne baze Hidrometeorološkega zavoda Slovenije in zgodovinskih virov. Kriteriji za določitev absolutnih vinogradniških površin so za posamezna pridelovalna območja opredeljeni v elaboratu o rajonizaciji vinogradniškega območja Republike Slovenije in povzeti v pravilniku, ki določa podrobnejšo razdelitev vinogradniškega območja (rajonizacija), absolutne vinogradniške površine in dovoljene ter priporočene sorte vinske trte (v nadaljnjem besedilu: predpis o rajonizaciji).
6. člen
Kataster vinogradov obsega:
1.
grafične podatke: raba iz digitalnih ortofoto načrtov in digitalni katastrski načrt;
2.
številčne podatke na parcelo:
a)
o dejanskih vinogradih:
-
parcelna številka in katastrska občina vinograda,
-
površina parcele in izračun površine, ki jo pokriva vinograd,
-
podatek, v katerih pridelovalnih območjih, glede na razdelitev vinogradniškega območja Republike Slovenije po določbah predpisa o rajonizaciji, leži vinograd,
-
podatek, ali glede na kriterije iz elaborata o rajonizaciji vinogradniškega območja Republike Slovenije in predpisa o rajonizaciji, vinograd leži na absolutni vinogradniški površini, z navedbo razreda absolutne vinogradniške lege,
-
podatek, ali je vinograd vpisan v register,
-
pripadajočo številko vpisa v register;
b)
o možnih vinogradniških površinah:
-
podatke iz prve do četrte alinee podtočke a) 2. točke tega člena.
7. člen
V register se vpišejo pridelovalci oziroma predelovalci, ki izpolnjujejo pogoje iz 9. člena tega pravilnika, in sicer kot:
-
fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki,
-
samostojni podjetniki posamezniki in
-
pravne osebe.
Fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, ki so solastniki vinogradov oziroma obdelujejo vinograde v skupnem gospodinjstvu oziroma kmetijskem gospodarstvu, se lahko vpišejo v register kot skupina pridelovalcev oziroma predelovalcev.
8. člen
Pridelovalci in predelovalci se vpišejo v register, če opravljajo eno ali več naslednjih dejavnosti:
1.
pridelava grozdja;
2.
pridelava mošta in neustekleničenega vina;
3.
predelava grozdja v druge proizvode iz grozdja;
4.
predelava mošta, neustekleničenega vina oziroma stranskih proizvodov iz grozdja in vina v druge proizvode, razen predelave v zgoščen grozdni sok, mošt in rektificiran zgoščen grozdni sok, mošt;
5.
predelava grozdja oziroma mošta v zgoščen grozdni sok, mošt, oziroma rektificiran zgoščen grozdni sok, mošt;
6.
donegovanje in ustekleničenje vina;
7.
storitveno polnjenje vina;
8.
destilacija proizvodov iz grozdja in vina v skladu s predpisom, ki ureja trg z vinskim grozdjem, moštom in vinom.
9. člen
Pridelovalci oziroma predelovalci morajo imeti za opravljanje dejavnosti iz 2. do 5. točke prejšnjega člena:
-
prostore za predelavo grozdja, razen če pridelujejo mošt, vino oziroma druge proizvode iz grozdja in vina iz kupljenega mošta oziroma vina;
-
prostore za nego in hrambo mošta in vina (v nadaljnjem besedilu: vinska klet), ki so ločeni od drugih prostorov. Vinska klet mora biti urejena tako, da je omogočeno zračenje in čiščenje z namenom vzdrževanja higiene prostorov, posode, opreme in naprav. Imeti mora zagotovljeno neoporečno vodo in pravilno izvedbo kanalizacije za odvajanje odpadne vode. Vinska klet mora biti grajena oziroma opremljena z napravami tako, da je možno vzdrževanje optimalnih temperatur za vrenje mošta in nego vina, glede na vrsto vina.
Pridelovalci oziroma predelovalci morajo, za opravljanje dejavnosti iz 6. točke prejšnjega člena tega pravilnika, izpolnjevati naslednje pogoje:
-
prostor, kjer vino ustekleničijo, je lahko poseben prostor ali vinska klet, če ustreza pogojem higiensko neoporečnega ustekleničenja. Opremljen mora biti s tekočo pitno vodo in primernim odtokom. Tla morajo biti iz materiala, ki se da čistiti s tekočo vodo in ne vpija tekočin;
-
prostor za hrambo steklenic in ustekleničenega vina.
Pridelovalci oziroma predelovalci morajo za opravljanje dejavnosti iz 6. in 7. točke prejšnjega člena tega pravilnika imeti polnilno opremo, ki omogoča polnjenje vina, v skladu z zahtevanimi enološkimi postopki.
Za opravljanje dejavnosti iz 6. točke prejšnjega člena mora pridelovalec oziroma predelovalec imeti končano najmanj srednjo poklicno izobrazbo ustrezne kmetijske ali živilske smeri ali uspešno opravljeno usposabljanje na tečaju, ki ga organizirajo poklicne tehniške kmetijske šole in območni kmetijski zavodi v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva.
Za opravljanje dejavnosti iz 5. in 7. točke prejšnjega člena mora pridelovalec oziroma predelovalec imeti končano najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne kmetijske ali živilske smeri.
Za opravljanje dejavnosti iz 8. točke prejšnjega člena mora imeti pridelovalec oziroma predelovalec ustrezno opremo, ki omogoča destilacijo proizvodov iz grozdja in vina v destilat z volumskim deležem alkohola najmanj 80 vol.%.
10. člen
Pridelovalci oziroma predelovalci priglasijo vpis v register v upravni enoti:
-
v kateri leži večina njihovih vinogradov;