na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ukrajine o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BUKIDO)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 12-37/2004, stran 3811 DATUM OBJAVE: 16.4.2004
VELJAVNOST: od 25.4.2007 / UPORABA: od 25.4.2007
RS (mednarodne) 12-37/2004
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 25.4.2007 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: AKTUALEN.
37. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ukrajine o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BUKIDO)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO UKRAJINE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA (BUKIDO)
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO UKRAJINE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA (BUKIDO)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ukrajine o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BUKIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. marca 2004.
Št. 001-22-32/04
Ljubljana, dne 2. aprila 2004
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.
ZAKON
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO UKRAJINE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA (BUKIDO)
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO UKRAJINE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA (BUKIDO)
1. člen
Ratificira se Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ukrajine o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, podpisana v Ljubljani 23. aprila 2003.
2. člen
Besedilo konvencije se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*
K O N V E N C I J A MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO UKRAJINE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA
Vlada Republike Slovenije in Vlada (Kabinet ministrov) Ukrajine sta se
v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja,
sporazumeli:
1. člen
Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2. Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
a)
v Sloveniji:
i)
davek od dobička pravnih oseb;
ii)
davek od dohodka posameznikov, vključno z mezdami in plačami, dohodkom iz kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja, dobičkom iz kapitala in dohodkom iz nepremičnin in premičnin, in
iii)
davek od premoženja
(v nadaljevanju "slovenski davek");
b)
v Ukrajini:
i)
davek od dobička podjetij in
ii)
davek od dohodka posameznikov
(v nadaljevanju "ukrajinski davek").
4. Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.
3. člen
SPLOŠNA OPREDELITEV IZRAZOV
1. V tej konvenciji, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:
a)
izraz “Slovenija” pomeni Republiko Slovenijo, in ko se uporablja v zemljepisnem smislu, območje Slovenije, vključno z morskim območjem, morskim dnom in podzemljem ob teritorialnem morju, na katerem lahko Slovenija izvaja svoje suverene pravice in jurisdikcijo v skladu s svojo domačo zakonodajo in mednarodnim pravom;
b)
izraz “Ukrajina”, ko se uporablja v zemljepisnem smislu, pomeni območje Ukrajine, njen epikontinentalni pas in izključno (morsko) ekonomsko cono, vključno s katerim koli območjem zunaj teritorialnega morja Ukrajine, ki je bilo ali se lahko v skladu z mednarodnim pravom določi kot območje, na katerem se lahko izvajajo pravice Ukrajine v zvezi z morskim dnom in podzemljem ter njunimi naravnimi viri;
c)
izraz “državljan” pomeni:
i)
posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice;
ii)
pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje države pogodbenice;
d)
izraza “država pogodbenica” in “druga država pogodbenica” pomenita, kot zahteva sobesedilo, Slovenijo ali Ukrajino;
e)
izraz “oseba” vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;
f)
izraz “družba” pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;
g)
izraza “podjetje države pogodbenice” in “podjetje druge države pogodbenice” pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
h)
izraz “mednarodni promet” pomeni prevoz z ladjo, letalom ali cestnim vozilom, ki ga opravlja podjetje države pogodbenice, razen če ladja, letalo ali cestno vozilo ne opravlja prevozov samo med kraji v drugi državi pogodbenici;
i)
izraz “pristojni organ” pomeni v Sloveniji Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali pooblaščenega predstavnika tega ministrstva in v Ukrajini Državno davčno upravo Ukrajine ali pooblaščenega predstavnika te uprave.
2. Kadar koli država pogodbenica uporabi konvencijo, ima kateri koli izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer kateri koli pomen po davčni zakonodaji te države pogodbenice prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države pogodbenice.
4. člen
REZIDENT
1. V tej konvenciji izraz “rezident države pogodbenice” pomeni osebo, ki je po zakonodaji te države pogodbenice dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave, kraja ustanovitve ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo pogodbenico in katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki je dolžna v tej državi pogodbenici plačevati davke samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi pogodbenici ali od premoženja v njej.
2. Kadar je zaradi določb prvega odstavka tega člena posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:
a)
šteje se samo za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah pogodbenicah, se šteje samo za rezidenta države pogodbenice, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);
b)
če ni mogoče opredeliti države pogodbenice, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav pogodbenic na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima običajno bivališče;
c)
če ima običajno bivališče v obeh državah pogodbenicah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države pogodbenice, katere državljan je;
d)
če je državljan obeh držav pogodbenic ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka tega člena oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države pogodbenice, v kateri je njen sedež dejanske uprave.
5. člen
STALNA POSLOVNA ENOTA
1. V tej konvenciji izraz “stalna poslovna enota” pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.
2. Izraz “stalna poslovna enota” še posebej vključuje:
a)
sedež uprave,
b)
podružnico,
c)
pisarno,
d)
tovarno,
e)
delavnico,
f)
napravo ali objekt za raziskovanje naravnih virov,
g)
rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov in
h)
skladišče ali drugo zgradbo, ki se uporablja kot prodajno mesto.
3. Gradbišče ali projekt gradnje ali montaže je stalna poslovna enota samo, če traja več kot dvanajst mesecev.
4. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz “stalna poslovna enota” ne vključuje:
a)
uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
b)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;
c)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;
d)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;
e)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;
f)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih a) do e), če je splošna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna.
5. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, kadar oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek tega člena – deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi pogodbenici v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz četrtega odstavka tega člena, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah tega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.
6. Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker opravlja posle v tej državi pogodbenici prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.