Zakon o veterinarstvu (ZVet-1)

1959. Zakon o veterinarstvu (ZVet-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o veterinarstvu (ZVet-1)

Razglašam zakon o veterinarstvu (ZVet-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 18. aprila 2001.

Št. 001-22-46/01

Ljubljana, dne 30. aprila 2001.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O VETERINARSTVU (ZVet-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon določa najmanjši obseg zdravstvenega varstva živali in stroške zdravstvenega varstva živali, veterinarske dejavnosti in njihovo opravljanje, javna pooblastila veterinarski zbornici, koncesije, strokovno izpopolnjevanje v veterinarstvu, registre, baze podatkov in informacijski sistem, pristojnosti državnih organov, inšpekcijski nadzor ter pravice in dolžnosti pravnih in fizičnih oseb po tem zakonu.

2. člen

(namen veterinarstva)

(1)

Veterinarstvo je namenjeno:

-

varovanju in izboljševanju zdravja živali;

-

zaščiti zdravja živali pred kužnimi in drugimi boleznimi;

-

ugotavljanju ter diagnosticiranju bolezni in zdravljenju bolnih živali;

-

zagotavljanju ukrepov za varstvo prebivalstva pred zoonozami, alimentarnimi infekcijami in intoksikacijami s preprečevanjem in zatiranjem teh bolezni in preprečevanjem prenašanja teh bolezni iz živali na ljudi;

-

zagotavljanju zdravstvene ustreznosti surovin in živil živalskega izvora, skrbi za zdravstveno ustreznost živil živalskega izvora in preprečevanju ostankov škodljivih snovi v živilih živalskega izvora;

-

zagotavljanju zdravstvene ustreznosti krme ter skrbi za zdravstveno ustreznost krme;

-

zagotavljanju zdravstvene ustreznosti vode za napajanje živali in skrbi za zdravstveno ustreznost vode za napajanje;

-

zagotavljanju reprodukcije in proizvodne sposobnosti živali z vidika zdravstvenega varstva živali;

-

zagotavljanju ukrepov za varstvo okolja pred onesnaževanjem s povzročitelji bolezni, ki se pojavljajo pri živalih ter higienskih razmer in ustreznosti okolja z vidika zdravstvenega varstva živali;

-

zaščiti živali pred mučenjem in trpljenjem ter skrbi za dobro počutje živali;

-

veterinarskemu izobraževanju, osveščanju in obveščanju prebivalstva.

(2)

Pristojni organ za uresničevanje namenov veterinarstva iz prejšnjega odstavka je organ, pristojen za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava).

3. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi za potrebe tega zakona pomenijo:

1.

živali so rejne, proizvodne, klavne in hišne živali, divjad, gojena divjad, akvakultura, prostoživeče vodne živali, poskusne živali, živali iz živalskih vrtov in druge živali;

2.

rejne živali so živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane oziroma za proizvodnjo volne, kož, krzna ali za druge gospodarske namene;

3.

proizvodne živali so namenjene pridobivanju mleka, jajc in medu;

4.

klavne živali so živali, katerih sestavni deli njihovega telesa so namenjeni prehrani ljudi, vključno z akvakulturo in gojeno divjadjo;

5.

živali za proizvodnjo živil so klavne živali, proizvodne živali, divjad in prostoživeče vodne živali;

8.

divjad so divje živali, določene s predpisi o divjadi in lovstvu, katerih meso je uporabno za prehrano ljudi in se jih ne kolje kot domače živali, temveč lovi, v skladu s predpisi o lovstvu. Za divjad štejejo tudi divji sesalci in ptice, ki prosto živijo na zaprtem območju, podobno kot prostoživeča divjad in se jih lovi v skladu s predpisi o lovstvu;

9.

gojena divjad so divji kopenski sesalci, plazilci in ptice, ki se jih redi in kolje kot domače živali;

10.

prostoživeče vodne živali so ribe, raki, školjke in druge vodne živali, določene s predpisi o ribištvu, katerih meso in tkiva so uporabna za prehrano ljudi in se jih lovi z namenom prehranjevanja ljudi;

11.

akvakultura so v kontroliranih pogojih farmsko gojene ribe, raki, školjke in mehkužci, vključno z ujetimi živalmi teh vrst, namenjenimi za gojenje;

12.

poskusne živali pomenijo vsakega živega vretenčarja, razen človeka, tudi prostoživeče larvalne oblike brez fetalnih in embrionalnih oblik, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene;

13.

živali iz živalskih vrtov so prostoživeče živali, ki se javno razstavljajo v stalnem objektu najmanj sedem dni v letu, z izjemo cirkusov in trgovin s hišnimi živalmi;

14.

plemenske živali so živali moškega in ženskega spola, namenjene za razmnoževanje;

15.

reje plemenskih živali so reje plemenjakov in plemenic, darovalk jajčnih celic in zarodkov, vzrejališča plemenjakov, osemenjevalna središča, plemenske jate perutnine, plemenske ribje jate, plemenišča in vzrejališča matic;

16.

imetniki živali so fizične in pravne osebe, ki so lastniki živali, oziroma se ukvarjajo z rejo, varstvom, uporabo, gojitvijo, gospodarjenjem, šolanjem, prevozom ali prodajo živali;

24.

zdravila za uporabo v veterinarski medicini (v nadaljnjem besedilu: zdravila) so vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so pripravljene in namenjene za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri živalih, za zdravilo pa se šteje tudi vsaka snov ali kombinacija snovi, ki se lahko uporablja na živalih z namenom, da bi se določila diagnoza ali ponovno vzpostavile, izboljšale ali spremenile fiziološke funkcije;

25.

ostanki škodljivih snovi so ostanki snovi s farmakološkim delovanjem, ostanki onesnaženja okolja in drugih snovi ter njihovih metabolitov, ki lahko preidejo v živila in ogrozijo zdravje ljudi;

36.

čreda ali jata z nepreverjenimi ali sumljivimi epizootiološkimi razmerami je čreda ali jata, pri kateri se niso opravile predpisane preiskave živali, oziroma čreda ali jata imetnika živali, ki se ukvarja z nedovoljenim in nenadzorovanim prometom z živalmi in živalskimi proizvodi;

37.

veterinar je doktor veterinarske medicine z veterinarsko licenco;

38.

veterinarska licenca je dovoljenje za opravljanje veterinarske dejavnosti;

39.

državni izpit je izpit, ki ga doktorji veterinarske medicine opravijo na Upravi po končanem univerzitetnem študiju veterinarstva;

43.

veterinarski pomočnik je fizična oseba, ki pod nadzorom veterinarja opravlja posamezna veterinarska opravila;

44.

veterinarske organizacije so veterinarska ambulanta, veterinarska bolnica, veterinarska klinika in veterinarska ambulanta v osemenjevalnem središču, ki imajo lahko v svoji sestavi tudi veterinarsko lekarniško postajo;

48.

veterinarska služba v Slovenski vojski je samostojna strokovna služba, ustanovljena v okviru Slovenske vojske, ki opravlja določene veterinarske dejavnosti po tem zakonu za potrebe Slovenske vojske;

49.

nujna veterinarska pomoč je poseg, s katerim se odpravi neposredna nevarnost za življenje živali;

50.

zbirni center je registriran objekt, kjer se živali iz različnih rej zbirajo in združujejo v pošiljke, namenjene za promet;

4. člen

(pravice in dolžnosti imetnikov živali ter drugih oseb)

(1)

Imetniki oziroma imetnice živali imajo pravico do zdravstvenega varstva živali.

(7)

Imetnik oziroma imetnica živali ima pravico do proste izbire veterinarja, razen v zadevah iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona. Imetnik živali lahko zahteva informacije o izbrani metodi in stroških veterinarske storitve ter o možnih posledicah.

II. KUŽNE BOLEZNI ŽIVALI

B) Preprečevanje kužnih bolezni živali

10. člen

(posebni preventivni ukrepi, ki jih izvajajo veterinarske organizacije)

(3)

Ob koncu vsakega leta minister za naslednje leto odredi, katera preventivna cepljenja in diagnostične ter druge preiskave je treba opraviti v Republiki Sloveniji za zagotavljanje ugodnih epizootioloških razmer. Določijo se roki ter način poročanja o opravljenih ukrepih in drugi pogoji za izvedbo teh ukrepov ter organizacije, ki jih morajo opraviti.

III. VETERINARSKA PREVENTIVA

C) Preventiva pri razmnoževanju živali

37. člen

(pogoji)

(1)

Reje plemenskih živali morajo biti proste določenih kužnih bolezni.

(2)

Imetnik reje registriranih plemenskih živali mora zagotoviti sistematično spremljanje zdravja in sposobnost za razmnoževanje plemenjakov ter pridobivanje, proizvodnjo, skladiščenje in promet z živalskim semenom, jajčnimi celicami in zarodki ob upoštevanju predpisov o zdravstveni ustreznosti živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov ter minimalnih pogojev za oploditveno sposobnost.

(3)

Kužne bolezni iz prvega odstavka tega člena ter pogoje zdravstvene ustreznosti živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov ter minimalnih pogojev za oploditveno sposobnost predpiše minister.

39. člen

(osemenjevanje)

(1)

Osemenjevanje izvajajo veterinarske organizacije in imetniki živali, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so pridobili koncesijo po tem zakonu.

(2)

Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše minister.

40. člen

(parjenje in naravni pripust)

Veterinarske organizacije, ki so pridobile koncesijo po tem zakonu, sistematično spremljajo zdravje in zdravstveno sposobnost za razmnoževanje plemenjakov v parjenju in naravnem pripustu, pregledujejo evidenco pripustov in prijavljajo območnemu uradu Uprave vsak sum spolne ali druge kužne bolezni ter konstitucijskih napak v zvezi z zdravjem živali.

41. člen

(obveščanje)

(1)

Ob vsaki ugotovitvi bolezni plemenjaka s trajnimi motnjami za razmnoževanje ali ugotovitvi zdravstvene neustreznosti živalskega semena, jajčnih celic ali zarodkov, mora imetnik reje plemenskih živali zagotoviti izvedbo predpisanih ukrepov.

(2)

Veterinarske organizacije in rejci, ki lahko v skladu s predpisi opravljajo osemenjevanje, morajo o rezultatih plodnosti na svojem območju obveščati območni urad Uprave ter ministrstvo, pristojno za živinorejo.

(3)

Podrobnejše ukrepe iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

IV. NAJMANJŠI OBSEG ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ŽIVALI

45. člen

(najmanjši obseg varstva živali)

Republika Slovenija mora zagotoviti najmanjši obvezni obseg varstva živali pred kužnimi boleznimi in sicer:

1.

sistematično spremljanje stanja pri kužnih boleznih (diagnostične terenske in laboratorijske ter patoanatomske preiskave) in vakcinacije živali, ki jih vsako leto odredi minister;

2.

ob sumu določenih kužnih bolezni zagotoviti diagnostične terenske in laboratorijske preiskave ter patoanatomsko diagnostiko, s katero se potrdi bolezen ali ovrže sum;

4.

proučevanje epizootioloških razmer, razvijanje in uvajanje novih laboratorijskih metod za diagnostiko in nadzorstvo ter posredovanje novih veterinarskomedicinskih dosežkov, novih predpisov, postopkov oziroma metod strokovnega dela;

6.

pripravo epidemioloških študij in ocen tveganja, vnosa živalskih kužnih bolezni v Republiko Slovenijo in raziskavami za ekonomsko optimalne ukrepe in oceno finančnih posledic predpisanih ukrepov pri pojavu živalskih kužnih boleznih;

8.

primerne zaloge cepiv, razkužil in drugih sredstev za preprečevanje, ugotavljanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni;

10.

nepretrgano veterinarsko dejavnost za terensko in laboratorijsko diagnostiko kužnih bolezni, za katere je treba takoj ugotoviti kužno bolezen ali vzrok pogina;

11.

VHS;

12.

strokovno izpopolnjevanje veterinarjev in veterinarskih pomočnikov;

13.

odškodnino za živali, predmete in surovine.

46. člen

(odškodnina)

(1)

Republika Slovenija mora zagotoviti imetniku živali odškodnino za živali, ki so bile ubite ali zaklane, ter za predmete in surovine, ki so bili poškodovani, pokvarjeni ali uničeni pri uresničevanju odrejenih ukrepov za zatiranje kužnih bolezni z liste A in posebej določenih kužnih bolezni in zoonoz:

1.

če je takoj naznanil pojav ali sum kužne bolezni;

2.

če so bila opravljena v določenih časovnih obdobjih obvezna preventivna cepljenja ter diagnostične in druge preiskave živali;

3.

če je uresničil tudi druge predpisane in odrejene ukrepe za preprečevanje in zatiranje bolezni.

(2)

Odškodnine iz prejšnjega odstavka se ne izplača, če se je bolezen pojavila pri uvozu živali ali predpisanih preiskavah živali v mednarodnem prometu.

(3)

Posebej določene kužne bolezni in zoonoze iz prvega odstavka tega člena določi minister.

47. člen

(postopek za izplačilo odškodnine)

(1)

Odškodnina iz prvega odstavka 46. člena tega zakona se določi po tržni vrednosti živali, surovine oziroma predmeta. Če je ubita oziroma zaklana žival ali uničeni oziroma poškodovani predmet oziroma surovina v celoti ali deloma še uporabna, se odškodnina zmanjša za vrednost še uporabnega deleža.

(2)

Postopek za izplačilo odškodnine se prične na zahtevo imetnika. Vlogo se poda pri območnem uradu Uprave in predloži predpisano dokumentacijo. V postopku za uveljavljanje odškodnine se ne plača upravna taksa.

(3)

O tem, ali se imetniku izplača odškodnina, odloči z odločbo uradni veterinar za inšpekcijski nadzor območnega urada Uprave. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, v roku osem dni ob prejema odločbe.

(4)

O sami višini odškodnine iz prvega odstavka tega člena odloči uradni veterinar za inšpekcijski nadzor območnega urada Uprave na podlagi podanega poročila cenilca z liste cenilcev.

(5)

Zoper odločbo o višini odškodnine iz prejšnjega odstavka ni dovoljena pritožba, niti ni dovoljen upravni spor. Če se imetnik ne strinja z višino odmerjene odškodnine, lahko v tridesetih dneh od vročitve odločbe s katero je višina odškodnine določena predlaga pristojnemu sodišču, da odmeri višino odškodnine.

(6)

Pristojno sodišče iz prejšnjega odstavka odmeri odškodnino v nepravdnem postopku.

(7)

Postopek in dokumentacijo za izplačilo odškodnine iz drugega odstavka tega člena ter pogoje za cenilce natančneje predpiše minister.

V. STROŠKI

49. člen

(stroški)

(3)

Imetnik živali, surovin, proizvodov, živil in odpadkov ter krme, uvoznik, izvoznik oziroma špediter je dolžan plačati stroške vseh drugih storitev za izvajanje ukrepov, ki so mu naloženi, razen stroškov iz 1., 2., 4., 6. (razen predpisanih, ki jih zagotavlja Uprava), 8., 10., 11., 12. in 13. točke 45. člena in 46. člena tega zakona.

VI. VETERINARSKE DEJAVNOSTI

A) Splošne določbe za izvajanje

50. člen

(izvajanje)

(1)

Veterinarske dejavnosti izvajajo Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, veterinarske organizacije, Veterinarska zbornica ter druge organizacije, ki pridobijo koncesijo po tem zakonu.

(2)

Veterinarska služba v Slovenski vojski zagotavlja izvajanje določenih veterinarskih dejavnosti za potrebe Slovenske vojske v skladu s strokovnimi načeli tega zakona. Uprava in Veterinarska služba v Slovenski vojski sodelujeta in strokovno usklajujeta svoje delo. V ta namen ustanovita strokovno posvetovalno telo.

(3)

Veterinarske dejavnosti ter natančnejše pogoje sodelovanja in strokovnega usklajevanja iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za Slovensko vojsko v sodelovanju z ministrom.

51. člen

(veterinarske dejavnosti)

Veterinarske dejavnosti so:

1.

spremljanje zdravstvenega stanja živali;

5.

označevanje živali ter vodenje registra živali v skladu s predpisi;

6.

izvajanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in zatiranje živalskih bolezni ter poškodb in kirurški posegi na živalih;

7.

skrb za zdravje plemenskih živali in zdravstveno sposobnost za razmnoževanje, izvajanje ukrepov za preprečevanje in odpravljanje jalovosti ter osemenjevanje;

8.

veterinarski pregledi živali;

10.

osnovna terenska in laboratorijska diagnostika za odkrivanje kužnih bolezni živali;

12.

preskrba z zdravili za opravljanje veterinarskih storitev;

13.

preskrba veterinarskih organizacij z zdravili ter sredstvi za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (biocidi);

14.

laboratorijsko in klinično preskušanje veterinarskih zdravil;

16.

svetovanje na področju zdravstvenega varstva živali, patologije prehrane in reje živali z veterinarskega vidika;

17.

veterinarska vzgoja in izobraževanje imetnikov živali v zvezi z izvajanjem veterinarske dejavnosti;

18.

proučevanje higienskih razmer v objektih za rejo živali in higiene v drugih objektih in napravah z vidika zdravstvenega varstva in zaščite živali ter ljudi;

19.

nujna veterinarska pomoč;

20.

bolnišnično zdravljenje živali;

21.

izdajanje zdravil in sredstev za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo imetnikom živali s svetovanjem in navodili za uporabo z vidika zdravstvenega varstva živali in ljudi;

22.

spremljanje in proučevanje epizootiološkega stanja in razmer v državi;

23.

spremljanje zdravstvenega stanja živali, fiziologije in patologije, reprodukcije z osemenjevanjem živali na nacionalnem nivoju;

24.

proučevanje vplivov veterinarskih ukrepov na okolje;

27.

organizacija in vodenje preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja živalskih bolezni in zoonoz;

28.

sodelovanje pri delu komisije za ocenjevanje, odbiro in priznavanje plemenjakov, plemenskih ribjih jat in plemenišč čebeljih matic;

29.

priprava strokovnih podlag za načrtovanje in za sprejemanje ukrepov v zdravstvenem varstvu živali;

30.

posredno reševanje vprašanj varstva zdravja ljudi, živinorejske proizvodnje in tehnologije ter svetovanje,

31.

spremljanje zdravstvenega stanja ter zdravljenje čebel;

32.

spremljanje zdravstvenega stanja ter zdravljenje rib;

33.

izvajanje patomorfološke diagnostike;

34.

izvajanje VHS;

35.

izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (DDD);

36.

laboratorijske preiskave materiala živali, živil in surovin, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, vode za napajanje živali, zraka, zemlje, krme in dodatkov, odpadkov in odplak zaradi diagnostike živalskih kužnih in drugih živalskih bolezni oziroma ugotavljanja zdravstvene ustreznosti proizvodov;

37.

zagotavljanje priprav za obrambo in zaščito ter delovanje veterinarske službe v vojni ali ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednem stanju;

38.

zagotavljanje usposabljanja enot za prvo veterinarsko pomoč civilne zaščite;

39.

organiziranje veterinarskega izobraževanja imetnikov živali in prebivalstva;

40.

strokovno izobraževalno delo na področju veterinarske dejavnosti;

41.

organiziranje in izvajanje tečajev za osnovno znanje o živalskih kužnih boleznih;

42.

specialistične klinične, laboratorijske, rentgenske in druge diagnostične preiskave v skladu s strokovno usmeritvijo;

43.

veterinarsko medicinske raziskave;

44.

zdravstveno varstvo plemenjakov v osemenjevalnem središču, sistematično spremljanje zdravja plemenjakov in njihove zdravstvene sposobnosti za osemenjevanje; pridobivanje, priprava, preverjanje zdravstvene ustreznosti, skladiščenje in distribucija živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov;

45.

preprečevanje onesnaževanja okolja s povzročitelji in prenašalci živalskih kužnih bolezni

46.

preverjanje rezultatov laboratorijskih preiskav z izvajanjem primerjalnih testov in usklajevanje metodoloških postopkov;

47.

organizacija in izvajanje intralaboratorijskega nadzora;

48.

organizacija in izvajanje interlaboratorijskega nadzora;

50.

razvijanje in uvajanje novih laboratorijskih metod za diagnostiko živalskih kužnih bolezni in za analitiko ostankov kontaminentov okolja in veterinarskih zdravil ter za druge preiskave surovin, živil in krme;

53.

spremljanje učinkovitosti in ugotavljanje ustreznosti posameznih sredstev za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo;

55.

razvijanje in uvajanje novih kliničnih laboratorijskih metod za diagnostiko in zdravljenje kužnih bolezni organskih, presnovnih, vzrejnih in drugih bolezni, bolezenskih stanj in poškodb živali;

56.

razvijanje in uvajanje novih postopkov pri osemenjevanju in presajanju zarodkov ter laboratorijskega dela z jajčnimi celicami;

57.

ukrepanje za higienizacijo odplak, gnoja, gnojevke, gnojnice;

58.

posredovanje novih veterinarsko medicinskih dosežkov, novih postopkov in metod strokovnega dela;

59.

preiskave s področja varovanja okolja, higiene zraka in vode, odpadnih voda iz živinorejske proizvodnje in živilskih obratov ter obratov za predelavo odpadkov;

60.

zaščita živali pred mučenjem in skrb za dobrobit živali;

61.

preiskave v zdravstvenem varstvu in zaščiti živali;

52. člen

(opravljanje veterinarske dejavnosti)

(1)

Veterinarske dejavnosti iz 5., 6., 10., 14., 22., 23., 28., 29., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 42., 43., 47., 48., 50., 55., 56., 58. in 60. točke iz 51. člena tega zakona so dejavnosti javne veterinarske službe, ki se opravljajo v okviru mreže javne veterinarske službe.

(3)

Dejavnost iz 13. točke 51. člena tega zakona lahko opravljajo pravne ali fizične osebe, ki imajo dovoljenje pristojnega organa v skladu s predpisi o zdravilih in so vpisane v register pri Upravi.

(4)

Veterinarske dejavnosti iz 51. člena, razen nudenja nujne veterinarske pomoči, lahko opravlja le veterinar.

(5)

Natančnejšo vsebino in način opravljanja državnega izpita, ki ga mora opraviti veterinar, predpiše minister.

(6)

Zaradi zagotovitve praktičnega usposabljanja študentov veterinarske medicine lahko dejavnosti iz 51. člena tega zakona izvaja tudi Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani.

(7)

Veterinarske dejavnosti kot so: kastracija pujskov do starosti 7 dni, dehelmintizacija, vitaminizacija in feruminizacija prašičev, lahko na svojih živalih opravlja imetnik živali ali pri njem zaposleni delavec, če ima ustrezno znanje in izpolnjuje druge pogoje, ki jih določi minister, pristojen za kmetijstvo.

53. člen

(mreža javne veterinarske službe)

Mrežo javne veterinarske službe sestavljajo NVI Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: NVI) in veterinarske ter druge organizacije, ki imajo koncesijo po tem zakonu, pooblaščeni laboratoriji drugih organizacij in Veterinarska zbornica.

54. člen

(financiranje javne veterinarske službe)

(1)

Javna veterinarska služba se financira:

-

iz sredstev ustanovitelja v skladu z aktom o ustanovitvi;

-

iz proračunskih sredstev;

-

s plačilom za opravljene veterinarske storitve;

-

iz drugih virov.

Zakon o veterinarstvu (ZVet-1)

Časovnica