Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 130-5427/2004, stran 15672 DATUM OBJAVE: 3.12.2004

VELJAVNOST: od 18.12.2004 do 4.2.2013 / UPORABA: od 18.12.2004 do 4.2.2013

RS 130-5427/2004

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 5.2.2013 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 14.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 5.2.2013
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
5427. Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju
Na podlagi 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju

1. člen

(1)

Ta pravilnik v skladu s 4. členom in Prilogo II Direktive Sveta Evrope 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1991 str. 1) z vsemi spremembami ureja pravila ravnanja za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju tal z gnojili, ki vsebujejo rastlinska hranila tako, da:

-

lahko rastline v največji meri izkoristijo hranila,

-

se pri pridelavi čim bolj preprečijo izgube hranil in zmanjša vnos hranil v vode ter druga ravnanja v zvezi s tem.

(2)

Z upoštevanjem teh pravil se zagotavljajo mejne vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil v tla v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, 68/96, 35/01 in 29/04; v nadaljnjem besedilu: uredba).

2. člen

(1)

Gnojila je treba uporabljati v skladu s potrebami rastlin po hranilih. Pri ugotavljanju teh potreb se upošteva:

-

pričakovano količino in kakovost pridelka,

-

razpoložljive količine hranil v tleh in dodatne količine rastlinam dostopnih hranil, ki bodo predvidoma nastale v času rasti posevka, glede na rastne razmere, zlasti podnebje, vrsto in tip tal,

-

vsebnost apna ali reakcijo tal (pH vrednost) in količino humusa v tleh,

-

količine hranil, ki se vnašajo z drugimi tehnološkimi postopki, vključno z namakanjem, vnosom blata čistilnih naprav, komposta z omejeno uporabo ali mulja, ki se ugotavljajo na podlagi predpisanih analiz,