na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o oceni tveganja za delo z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem sistemu
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 45-2168/2004, stran 5839 DATUM OBJAVE: 29.4.2004
VELJAVNOST: od 30.4.2004 / UPORABA: od 30.4.2004
RS 45-2168/2004
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 30.4.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
2168. Pravilnik o oceni tveganja za delo z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem sistemu
Na podlagi sedmega odstavka 16. člena zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 67/02) izdaja minister za okolje, prostor in energijo
PRAVILNIK
o oceni tveganja za delo z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem sistemu
o oceni tveganja za delo z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem sistemu
1. člen
Ta pravilnik določa elemente in obseg ocene tveganja za delo z gensko spremenjenimi organizmi (v nadaljnjem besedilu: GSO) v zaprtem sistemu in metodologijo za njeno izdelavo.
Ta pravilnik smiselno prenaša določbe Priloge III Direktive Sveta 98/81/ES o spremembi Direktive 90/219/EGS o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (UL L 330, 5. 12. 1998).
Določbe tega pravilnika se uporabljajo za izdelavo ocene tveganja za vsako delo z GSO v zaprtem sistemu (v nadaljnjem besedilu: delo z GSO).
2. člen
V tem pravilniku imajo pojmi naslednji pomen:
1.
prejemni organizem je celica ali organizem, ki sprejema genski material iz izvornega organizma ali okolja, ga podvaja in lahko izrazi informacijo ter jo lahko prenaša na potomce,
2.
starševski organizem je prejemni organizem pred izvedeno gensko spremembo,
3.
izvorni organizem je organizem, iz katerega se pridobi genski material za prenos v prejemni organizem,
4.
vektor je prenašalec genskega materiala ali ustreznih celičnih sestavin iz izvornega organizma v prejemni organizem,
5.
vključek je genski material, ki se ga vključi v vektor.
3. člen
Predmet ocene tveganja za delo z GSO v zaprtem sistemu (v nadaljnjem besedilu: ocena tveganja) je analiza in ovrednotenje vseh tistih elementov dela z GSO, ki vplivajo na raven tveganja za zdravje ljudi in okolje, da se določijo potrebni zadrževalni in drugi varnostni ukrepi in uvrsti delo z GSO v enega od varnostnih razredov skladno s predpisanimi merili.
Elementi dela z GSO, ki jih je treba analizirati in ovrednotiti, so zlasti:
-
lastnosti GSO, ki lahko povzročijo kakršnekoli možne škodljive učinke na zdravje ljudi ali okolje,
-
značilnosti aktivnosti in postopkov, ki jih vključuje delo z GSO ali so z njim povezani in lahko vplivajo na raven tveganja,
-
značilnosti okolja, ki je zunaj zaprtega sistema lahko izpostavljeno vplivom GSO v primeru nenamernega sproščanja,
-
resnost možnih škodljivih učinkov in raven tveganja za zdravje ljudi in okolje ter
-
verjetnost, da se možni škodljivi učinki GSO pojavijo.
4. člen
Kot možne škodljive učinke GSO, ki vplivajo na raven tveganja, je treba upoštevati zlasti:
-
bolezen človeka, vključno z alergenimi ali toksičnimi učinki,
-
bolezen živali ali rastlin,
-
škodljive učinke, ker bolezni ni mogoče zdraviti ali zagotoviti učinkovite zaščite,
-
škodljive učinke, ki so posledica naselitve ali širjenja GSO v okolju, in
-
škodljive učinke zaradi naravnega prenosa vnesenega genskega materiala v druge organizme.
5. člen
Ocena tveganja mora vsebovati:
-
opis lastnosti GSO in določitev potencialno škodljivih lastnosti GSO,
-
opis narave nameravanega dela z GSO in oceno aktivnosti in postopkov, ki vplivajo na večjo ali manjšo izpostavljenost GSO, še zlasti ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami,
-
opis značilnosti okolja, ki je lahko izpostavljeno GSO v primeru nenadzorovanega sproščanja iz zaprtega sistema,
-
oceno možnih škodljivih učinkov na zdravje ljudi in okolje,
-
oceno verjetnosti, da se škodljivi učinki za zdravje ljudi ali okolje pojavijo ter določitev stopnje tveganja, ki ga pomeni nameravano delo z GSO za zdravje ljudi ali okolje,
-
določitev potrebnih zadrževalnih in drugih varnostnih ukrepov pri nameravanem delu z GSO in oceno njihove učinkovitosti ter
-
uvrstitev dela z GSO v ustrezni varnostni razred.
6. člen
Ocena tveganja se izdela v dveh delih:
-
v prvem delu se določijo potencialno škodljive lastnosti GSO in oceni nevarnost škodljivih učinkov na zdravje ljudi, živali in rastlin ter okolje, pri čemer se upoštevajo tudi druge biološke lastnosti GSO, ki lahko stopnjo nevarnosti škodljivih učinkov zvečajo ali zmanjšajo,
-
v drugem delu pa se glede na naravo nameravanega dela z GSO in značilnosti okolja oceni verjetnost pojava škodljivih učinkov na zdravje ljudi in okolje kot posledice izpostavljenosti GSO, pri čemer se upoštevajo tudi trajanje takšne izpostavljenosti in ukrepi za njeno preprečevanje.
7. člen
Potencialno škodljive lastnosti GSO je treba ugotoviti z analizo lastnosti GSO, zlasti tistih, ki so rezultat genske ali druge spremembe obstoječih lastnosti prejemnega organizma v povezavi z lastnostmi:
-
ki izhajajo iz prejemnega ali starševskega organizma,