Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje...

3038. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole

Na podlagi 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo) minister za šolstvo in šport izdaja

P R A V I L N I K
o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določijo normativi in standardi za izvajanje programa osnovne šole.

Normativi in standardi obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, učno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin.

S tem pravilnikom se določijo tudi normativi in standardi za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, otrok Romov in otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov.

S tem pravilnikom se določijo tudi elementi za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter za druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna.

1.a člen

(izobrazba)

V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer:

-

osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;

-

srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;

-

srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;

-

višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;

-

visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV;

-

visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.

II. NORMATIVI IN STANDARDI

2. člen

(učna obveznost učiteljev)

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:

- 22 ur za učitelje,

- 21 ur za učitelje slovenščine,

- 22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske pomoči in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, ki je namenjena premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj,

- 25 ur za učitelje v bolnišničnih oddelkih,

- 30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:

- 25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 60 minut, je:

- 35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda.

3. člen

(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)

Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer:

-

učitelj, član predmetne komisije za matematiko, slovenščino in tuji jezik, za 3 ure,

-

učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v tekočem šolskem letu, za 1 uro.

Ravnatelju šole in pomočniku ravnatelja šole, ki je član predmetne komisije, se učna obveznost lahko zmanjša v skladu z določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne pod 4 ure pouka.

Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu, ima za eno uro zmanjšano tedensko učno obveznost, učitelj, ki je razrednik v vseh ostalih razredih pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno obveznost.

4. člen

(drugi učitelj v 1. razredu)

Obseg ur pouka za drugega učitelja se določi glede na število učencev v posameznem oddelku 1. razreda, in sicer:

- 15 do 23 učencev 10 ur,

- 24 do 28 učencev 15 ur.

Obseg ur pouka za drugega učitelja v oddelku 1. razreda, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, se določi glede na število učencev, in sicer:

– 10 do 14 učencev           15 ur,
– 15 do 21 učencev          20 ur.

Drugi učitelj se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 10 ur, če je v kombiniranem oddelku iz dveh razredov najmanj 12 učencev, v kombiniranem oddelku z učenci iz treh in več razredov pa 10 učencev.

Obseg ur pouka za drugega učitelja v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, se določi glede na število učencev, in sicer:

-

do 8 učencev 10 ur,

-

9 do 13 učencev 15 ur,

-

14 in več učencev 20 ur.

V osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre se drugi učitelj vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 11 ur, če je v oddelku 1. razreda 15 do 23 učencev.

4.a člen

(mentorstvo)

Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela s pripravnikom ali z drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, določijo štiri mentorske ure na teden.

5. člen

(direktor, ravnatelj)

Osnovno šolo, ki ima po določilih ustanovitvenega akta oblikovane najmanj 3 organizacijske enote, vodi direktor.

V osnovni šoli, ki ima po določilih ustanovitvenega akta oblikovani 2 organizacijski enoti, opravlja funkcijo direktorja ravnatelj ene izmed njiju.

6. člen

(učna obveznost ravnatelja)

Ravnatelj osnovne šole, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v šolah s 5 in več oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti.

Med učno obveznost, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 40. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov	Učna obveznost		Ure drugega strokovnega dela
Število oddelkov	Ure pouka	Ure podaljšanega bivanja	Ure drugega strokovnega dela
1	11	12	22
2	8	9	16
3	6	7	12
4	4	5	10

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko ravnatelj tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj lahko opravi v okviru povečane učne obveznosti, spada le pouk obveznih oziroma izbirnih predmetov. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.

Osnova za določitev učne obveznosti ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki, oddelki podaljšanega bivanja in oddelki predšolske vzgoje.

7. člen

(pomočnik ravnatelja)

Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z 12 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 32 oddelkih, tretjega pa pri 52 oddelkih. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne more imenovati več oseb.

Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 40. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov			Učna obveznost		Ure drugega strokovnega dela
1. pomočnik ravnatelja	2. pomočnik ravnatelja	3. pomočnik ravnatelja	Ure pouka	Ure podaljšanega bivanja	Ure drugega strokovnega dela
12, 13	32, 33	52, 53	13	14	26
14, 15	34, 35	54, 55	12	13	24
16, 17	36, 37	56, 57	11	12	22
18, 19	38, 39	58, 59	10	11	20
20, 21	40, 41	60, 61	9	10	18
22, 23	42, 43	62, 63	8	9	16
24, 25	44, 45	64, 65	7	8	14
26, 27	46, 47	66, 67	6	7	12
28, 29	48, 49	68, 69	5	6	10
30, 31	50, 51	70, 71	4	5	8

Če ima osnovna šola dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti oziroma obveznosti drugega strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače, kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 30 oddelkov.

V osnovni šoli, ki je organizacijska enota in ima najmanj 14 oddelkov, ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela se določi v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov	Učna obveznost		Ure drugega strokovnega dela
Število oddelkov	Ure pouka	Ure podaljšanega bivanja	Ure drugega strokovnega dela
14, 15	15	16	30
16, 17	14	15	28
18, 19	13	14	26
20, 21	12	13	24
22, 23	11	12	22
24, 25	10	11	20
26, 27	9	10	18
28, 29	8	9	16
30, 31	7	8	14
32, 33	6	7	12

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.

Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.

[Opomba TFL: V šolskih letih 2023/2024 in 2024/2025 velja posebna ureditev - glej prehodne določbe.]

8. člen

(svetovalni delavec)

V osnovni šoli z 20 oddelki se sistemizira 1 delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu.

Šola dodatno sistemizira delovno mesto svetovalnega delavca glede na število učencev v skladu z naslednjimi merili:

Število učencev	Delež delovnega mesta
do 200	0,15
201–350	0,30
351–500	0,45
nad 500	0,60

Skupni delež svetovalnega delavca ne sme biti manjši od 0,50 delovnega mesta.

8.a člen

(dodatni strokovni delavec za delo z učenci Romi)

V osnovni šoli se za delo z učenci Romi sistemizira dodatno delovno mesto strokovnega delavca v skladu z naslednjimi merili:

+----------------------------------------+---------------------+
|         Število učencev Romov          |Delež delovnega mesta|
|                                        |                     |
|         od                  do         |                     |
+-------------------+--------------------+---------------------+
|         4         |          8         |        0,10         |
+-------------------+--------------------+---------------------+
|         9         |         13         |        0,25         |
+-------------------+--------------------+---------------------+
|         14        |         19         |        0,50         |
+-------------------+--------------------+---------------------+
|         20        |         26         |        0,75         |
+-------------------+--------------------+---------------------+
|         27        |         34         |        1,00         |
+-------------------+--------------------+---------------------+
|         35        |         44         |        1,50         |
+-------------------+--------------------+---------------------+
|         45        |                    |        2,00         |
+-------------------+--------------------+---------------------+

Šola lahko delež delovnega mesta razporedi med delovno mesto učitelja za dodatno strokovno pomoč za učence Rome in delovno mesto svetovalnega delavca.

9. člen

(knjižničar)

V osnovni šoli z 20 oddelki in več se sistemizira 1 delovno mesto knjižničarja, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

V osnovni šoli, ki ima več kot 650 učencev, se sistemizira dodatno 0,50 delovnega mesta knjižničarja.

10. člen

(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)

V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov		Delež delovnega mesta
od	do	Delež delovnega mesta
1	16	0,50
17	26	0,75
27	36	1,00
37 in več		1,20

V osnovni šoli z eno podružnico se dodatno sistemizira 0,10 delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti.

V osnovni šoli z dvema in več podružnicami se dodatno sistemizira 0,20 delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti.

11. člen

(osnova za sistemiziranje delovnih mest)

Osnova za sistemiziranje delovnih mest svetovalnega delavca, knjižničarja in računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti so čisti in kombinirani oddelki ter bolnišnični oddelki.

12. člen

(organizator šolske prehrane)

V osnovni šoli se za 3000 dopoldanskih malic sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,10 delovnega mesta.

13. člen

(laborant)

Osnovna šola za oddelke 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 15 učenci sistemizira delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu in pri obveznih izbirnih predmetih s področja kemije, fizike in biologije, če je tako določeno z učnim načrtom.

14. člen

(spremljevalec učenca)

Za nudenje fizične pomoči osnovna šola na podlagi odločbe o usmeritvi sistemizira delovno mesto spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način.

Obseg zaposlitve spremljevalca se določi glede na število učencev, ki se jim nudi fizična pomoč, in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka in podaljšanega bivanja, če so učenci vanj vključeni.

Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

14.a člen

(romski pomočnik)

V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto romski pomočnik v skladu z naslednjimi merili:

št. romskih učencev	delež delovnega mesta
16 – 30	0,5
31 in več	1

Odstopanja od meril iz prejšnjega odstavka v utemeljenih primerih odobri na podlagi vloge šole ministrstvo.

Romski pomočnik mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo ali nacionalno poklicno kvalifikacijo romski pomočnik.

15. člen

(računovodska dela)

V šoli z 18 in več oddelki se za računovodska dela sistemizira eno delovno mesto računovodje VI ali računovodje VII/1 ali računovodje VII/2, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

Šola z 23 in več oddelki sistemizira delovno mesto računovodje VI ali računovodje VII/1 ali računovodje VII/2 in delovno mesto knjigovodje V ali knjigovodje VI v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov		Delež delovnega mesta računovodje	Delež delovnega mesta knjigovodje
od	do	Delež delovnega mesta računovodje	Delež delovnega mesta knjigovodje
23	30	1,00	0,25
31	38	1,00	0,50
39	46	1,00	0,75
47	54	1,00	1,00
55	62	2,00	0,25
63 in več		2,00	0,50

Računovodja VI mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja).

Računovodja VII/1 mora imeti visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja).

Računovodja VII/2 mora imeti visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).

Knjigovodja V mora imeti srednjo strokovno izobrazbo. Knjigovodja VI mora imeti višjo strokovno izobrazbo ali višješolsko izobrazba (prejšnja).

16. člen

(administrativna dela)

V osnovni šoli z 18 in več oddelki se za administrativna dela sistemizira eno delovno mesto tajnika VIZ VI ali poslovnega sekretarja, ki je uvrščeno najmanj v VII/1 tarifni razred, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

Šola s 30 in več oddelki lahko sistemizira delovno mesto tajnika VIZ VI ali poslovnega sekretarja VII/1 ali poslovnega sekretarja VII/2 in delovno mesto administratorja V ali administratorja VI v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov		Delež delovnega mesta tajnika VIZ VI oziroma poslovnega sekretarja	Delež delovnega administratorja
od	do		Delež delovnega administratorja
30	38	1,00	0,25
39	48	1,00	0,50
49	60	1,50	0,25
61 in več		1,50	0,50

Administrator V mora imeti srednjo strokovno ali splošno izobrazbo.

Tajnik VIZ VI in administrator VI morata imeti višjo strokovno izobrazbo ali višješolsko izobrazbo (prejšnja).

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole

Časovnica