5066. Pravilnik o zdravniških licencah
Na podlagi 38. člena zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 98/99) ter 9. in 27. člena statuta Zdravniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 64/96 in 22/98) je Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije na seji dne 24. 12. 1999 sprejela
P R A V I L N I K
o zdravniških licencah
Poklicna odgovornost zdravnic in zdravnikov ter doktoric in doktorjev dentalne medicine (v nadaljnjem besedilu: zdravniki) zahteva stalno in aktivno učenje ves čas njihovega strokovnega delovanja. Ves čas svojega poklicnega dela so dolžni izbirati programe stalnega podiplomskega izpopolnjevanja, ki so skladni z njihovimi poklicnimi potrebami in napredkom stroke.
Namen stalnega podiplomskega izpopolnjevanja je ohranjanje, posodabljanje, poglabljanje in širjenje strokovnega znanja zdravnikov ter izpopolnjevanje in učenje strokovnih veščin, odnosa do bolnika, do javnosti in do svojega poklica.
Ta pravilnik ureja pogoje in postopke za podelitev, podaljšanje in odvzem dovoljenja za samostojno delo (v nadaljnjem besedilu: licenca) zdravnikov.
Licenca je javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost zdravnika za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju v Republiki Sloveniji.
Licenco morajo po postopku, predpisanim s tem pravilnikom, pridobiti vsi zdravniki, ki želijo v Republiki Sloveniji samostojno opravljati zdravniško službo.
Licenca se podeli, podaljša in odvzame v splošnem upravnem postopku, če ni s tem pravilnikom drugače določeno. Licenca se lahko odvzame tudi v postopku pred razsodiščem Zdravniške zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
Za izvajanje določil tega pravilnika zbornica izda potrebne obrazce in listine.
O podelitvi in podaljšanju licence po tem pravilniku odloča zbornica.
O začasnem in trajnem odvzemu licence odloča razsodišče zbornice v skladu z določili pravilnika o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije s sklepom oziroma odločbo.
Licenca se podeli zdravniku, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in tem pravilnikom.
Zdravniško službo smejo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo samostojno opravljati zdravniki specialisti, doktorji dentalne medicine in doktorji dentalne medicine specialisti, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.
Zdravniki specialisti smejo opravljati zdravniško službo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo, če so si pridobili strokovni naslov doktorji medicine z navedbo specialnosti in izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Doktorji dentalne medicine smejo opravljati zdravniško službo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo, če so si pridobili strokovni naslov doktorji dentalne medicine oziroma doktorji dentalne medicine specialisti, če so si pridobili strokovni naslov doktorji dentalne medicine z navedbo specialnosti in izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.
Ne glede na določbe tega pravilnika zdravnik, državljan države EU, ki opravlja zdravniške storitve na območju druge države EU in želi občasno opravljati zdravniške storitve v Republiki Sloveniji, lahko opravlja te storitve brez podeljene licence, skladno z zakonom, ki ureja občasno opravljanje zdravstvenih storitev državljanov držav EU. Zdravnik mora biti pri zbornici začasno registriran.
2. Pogoji za podelitev licence
Zdravnik pridobi kvalifikacijo za samostojno opravljanje dela, če je po končanem najmanj šestletnem ali 5.500 ur trajajočem univerzitetnem študiju s teoretičnim in praktičnim izobraževanjem na medicinski fakulteti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: medicinska fakulteta) pridobil diplomo ali pridobil potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje univerze ali mu je bila izdana odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja in je opravil specializacijo ali mu je bil v Republiki Sloveniji priznan specialistični naslov, pridobljen v tujini.
Doktor dentalne medicine pridobi kvalifikacijo za samostojno opravljanje dela, če je po končanem najmanj petletnem univerzitetnem študiju s teoretičnim in praktičnim izobraževanjem na medicinski fakulteti pridobil diplomo ali pridobil potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje univerze ali mu je bila izdana odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor dentalne medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, in je opravil:
-
doktor dentalne medicine: pripravništvo in strokovni izpit,
-
doktor dentalne medicine specialist: specializacijo ali mu je bil v Republiki Sloveniji priznan specialistični naslov, pridobljen v tujini.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se zdravniku oziroma doktorju dentalne medicine, skladno s posebnim zakonom, ki ureja postopek priznavanja kvalifikacij, prizna kvalifikacija, če jo je pridobil v drugi državi članici Evropske unije ali v državi, s katero je Evropska unija sklenila pogodbo o vzajemnem priznavanju kvalifikacij v skladu z njenimi predpisi.
Zdravnik, ki želi pridobiti licenco, mora izpolnjevati obveznosti, ki jih imajo člani zbornice, in ne sme opravljati zdravilske dejavnosti.
Zdravnik, ki je državljan druge države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica EU), mora za pridobitev licence zbornici predložiti:
-
potrdilo pristojnega organa države članice EU, da lahko opravlja svoj poklic,
-
dokazilo o nekaznovanosti ter potrdilo o dobrem imenu in ugledu, ki ne smeta biti starejša od treh mesecev od datuma izdaje;
-
podati mora zahtevo za vpis v zdravniški register.
Odločbo o priznanju kvalifikacij za opravljanje poklica v Republiki Sloveniji, ki jo je zdravnik iz prejšnjega odstavka pridobil v postopku za priznavanje kvalifikacij po posebnem zakonu, s prilogami, na podlagi katerih je bila izdana ta odločba, zbornica pridobi po uradni dolžnosti.
Če je na podlagi predložene dokumentacije oziroma dosedanjega dela zdravnika mogoče dvomiti v njegovo usposobljenost za delo na določenem strokovnem področju, lahko zbornica predpiše preizkus usposobljenosti. Ta določba ne velja za zdravnike iz petega odstavka tega člena .
Zdravniku, ki je diplomiral na medicinski fakulteti na ozemlju SFRJ pred 25. 6. 1991, diplome ni potrebno nostrificirati.
Zdravnik uporablja pri opravljanju zdravniške službe slovenski jezik, na dvojezičnem mešanem območju italijanske in madžarske narodne skupnosti pa uporablja tudi italijanski oziroma madžarski jezik.
Znanje jezika se dokazuje s spričevalom o končani srednji šoli ali s potrdilom izobraževalnega zavoda.
Prvi odstavek tega člena velja tudi za zdravnika, državljana druge države EU, delodajalec pa v svojih aktih določi stopnjo znanja jezika in način preverjanja izpolnjevanja tega pogoja za posamezna delovna mesta.
Določba drugega odstavka tega člena se ne uporablja za državljane drugih držav EU.
Zbornica lahko zahteva tudi predložitev dodatnih dokumentov in dokazil, ki potrjujejo, da zdravnik izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika.
3. Postopek podelitve licence
Za podelitev licence zdravnik pri zbornici vloži izpolnjeno vlogo.
Zdravnik iz petega odstavka 9. člena tega pravilnika vlogi priloži dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev iz druge in tretje alinee petega odstavka 9. člena tega pravilnika.
Ne glede na določbo prejšnjega člena se zdravniku, ki je opravil specialistični izpit v Republiki Sloveniji ter izpolnjuje vse z zakonom in tem pravilnikom določene pogoje za podelitev licence, licenca podeli po uradni dolžnosti.
Kolikor zdravnik ne vloži popolne vloge, ga zbornica obvesti, da jo je dolžan dopolniti v postavljenem roku. Po tem se izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba.
Zdravnik lahko ponovno vloži vlogo za podelitev licence, razen v primerih, ko ta pravilnik določa drugače.
Zbornica izda zdravniku, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, odločbo o podelitvi licence v roku 30 dni od vložitve popolne vloge, oziroma od opravljenega specialističnega izpita v Republiki Sloveniji.
Licenca se podeli z odločbo o podelitvi licence za licenčno obdobje 7 let, kolikor zakon ne določ drugače.
Zoper odločbo o podelitvi licence se lahko vloži pritožba v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka odločbe. O pritožbi odloči Ministrstvo za zdravje.
Licenčna listina se izda v roku 8 dni po dokončnosti odločbe o podelitvi licence.
Listina iz prvega odstavka tega člena se izda samo enkrat, in sicer ob izdaji odločbe o podelitvi licence.
V primeru spremembe imena ali priimka zdravnika, spremembe specialnosti in pridobitve ali spremembe akademskega ter častnega naziva, se izda nova listina iz prvega odstavka tega člena.
Licenčna listina vsebuje naslednje podatke:
-
datum, kraj in številko licence;
-
ime in priimek zdravnika;
-
strokovni, znanstveni in specialistični naslov zdravnika;
-
strokovno področje, za katero se licenca izdaja;
-
klavzulo, da je licenčna listina izdana na podlagi določil zakona, ki ureja zdravniško službo in pravilnika o zdravniških licencah in da se podaljšuje na podlagi odločbe, ki se izdaja za licenčno obdobje;
-
podpis predsednika zbornice in predsednika Sveta za izobraževanje.
V primeru spremembe imena ali priimka zdravnika ter pridobitve ali spremembe strokovnega, znanstvenega ali specialističnega naslova zdravnika, se na njegovo zahtevo izda nova listina iz prvega odstavka tega člena.
Zdravniku se licenca podaljša za licenčno obdobje 7 let na podlagi dokazil o strokovni usposobljenosti za nadaljnje delo v svoji stroki.
Zdravniku, ki mu je bila licenca izdana za obdobje krajše od 7 let, se po preteku tega obdobja licenca podaljša v skladu s tem pravilnikom.
Zdravniku, ki je v določenem licenčnem obdobju pridobil naziv svetnik oziroma višji svetnik ali učiteljski naslov na medicinski fakulteti (docent, izredni profesor, redni profesor), za podaljšanje licence ni treba predložiti dokazil o strokovni usposobljenosti. Kolikor ob naslednji habilitaciji predpisanih pogojev ne izpolnjuje več in mu naslov ni bil potrjen, mora za podaljšanje licence dokazati primerno strokovno usposobljenost po tem pravilniku.