Nalaganje dokumenta...
Uredba o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 45-2428/1997, stran 4022 DATUM OBJAVE: 25.7.1997
VELJAVNOST: od 9.8.1997 do 3.12.2007 / UPORABA: od 9.8.1997 do 3.12.2007
RS 45-2428/1997
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 4.12.2007 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: NEAKTUALEN.
2428. Uredba o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja
Na podlagi drugega odstavka 49. člena in drugega odstavka 58. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja
o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja
I. OPAZOVALNO OMREŽJE IN SPOROČANJE PODATKOV
1. člen
Vsakdo, ki opazi, zve ali povzroči nevarnost, naravno ali drugo nesrečo ter drug pojav oziroma dogodek pomemben za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora o tem takoj obvestiti pristojni center za obveščanje na telefonsko številko 112 za klic v sili (v nadaljnjem besedilu: klicna številka 112), po telefaxu ali drugih sredstvih zvez.
1.
ministrstva ter upravni organi in upravne organizacije v njihovi sestavi, ki se ukvarjajo:
-
z opazovanjem meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških, ekoloških, zdravstvenih in drugih razmer, podatke o teh opazovanjih ter podatke o naravnih in drugih pojavih, ki so povzročili naravno ali drugo nesrečo oziroma ogroženost;
-
z nadzorovanjem zračnega prostora ter prometa in drugih aktivnosti v ozemeljskih vodah, podatke o teh opazovanjih, ki so pomembni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
2.
gasilske organizacije, lastniki in upravljalci gozdov, lastniki in upravljalci industrijskih, poslovnih, stanovanjskih in drugih objektov ter druge pravne in fizične osebe, podatke o požarih ter drugih pojavih, ki so pomembni za nastanek in širitev požara;
3.
Hidrometeorološki zavod Slovenije podatke in ocene o nevarnosti proženja snežnih plazov, Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije ter gozdnogospodarske, cestne, vodnogospodarske in železniške organizacije pa podatke o snežnih in zemeljskih plazovih, usadih, skalnih podorih ter prodnih zasipih;
4.
Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije, planinska društva in planinske postojanke podatke o nesrečah in drugih pojavih v gorah, ki so pomembni za varstvo pred nesrečami v gorah;
5.
Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije, jamarska in naravoslovna društva ter turistične organizacije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo v jamah, podatke o nesrečah in drugih pojavih v jamah, ki so pomembni za varstvo pred nesrečami v jamah;
5.a
Podvodna reševalna služba Slovenije pri Potapljaški zvezi Slovenije o pojavih oziroma dogodkih pomembnih za varstvo pred nesrečami na vodi in v vodi;
5.b
vodje reševalnih intervencij podatke o intervencijah;
6.
podjetja za vzdrževanje cest, AMZ Slovenije, Ministrstvo za promet in zveze ter Ministrstvo za notranje zadeve podatke o prevoznosti cest na območju države;
7.
gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije glede na dejavnost, ki jo opravljajo, podatke o:
-
prekoračitvah mejnih vrednosti onesnaževanja tal, vode in zraka (emisije in imisije);
-
rudniških nesrečah in drugih pojavih, pomembnih za varstvo pred nesrečami v rudnikih;
-
onesnaževanju, nesrečah ter drugih pojavih, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na rekah, jezerih, vodnih zbiralnikih in na morju;
-
nevarnostih nesreč z nevarnimi snovmi ter drugih pojavih v delovnem procesu, ki lahko povzročijo nesrečo z nevarnimi snovmi oziroma ekološko nesrečo;
-
nevarnostih, nesrečah in drugih pojavih v zvezi z javnim prevozom oseb in stvari v cestnem, železniškem, pomorskem in zračnem prometu;
-
nevarnostih, nesrečah in drugih pojavih, ki ogrožajo kulturno dediščino;
-
motnjah, omejitvah in prekinitvah oskrbe s pitno vodo ter o drugih pojavih, ki so pomembni za nemoteno oskrbo s pitno vodo;
-
motnjah, omejitvah in prekinitvah oskrbe z električno energijo oziroma z energetskim plinom;
-
okvari naročniškega kabla za več kot 100 naročnikov, izpadu telefonske centrale za več kot 200 naročnikov, izpadih prenosnih sistemov za medkrajevno povezavo, izpadih mednarodne telefonske centrale ter o predvidenih motnjah in izpadih javnih telefonskih in drugih zvez, daljših od 30 minut;
-
pojavih in stanjih na področju javne higiene ter o stanju javnih površin, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
8.
lokalne skupnosti podatke o nevarnostih, naravnih in drugih nesrečah, ki so jih prizadele oziroma ogrozile.
Metodologijo obveščanja o naravnih in drugih nesrečah iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2. člen
Ministrstva, Hidrometeorološki zavod Slovenije, Uprava Republike Slovenije za geofiziko, Uprava Republike Slovenije za varstvo narave ter drugi upravni organi in upravne organizacije v sestavi ministrstev, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Telekom Slovenije, ELES Elektro Slovenije p.o. in AMZ Slovenije morajo podatke iz prejšnjega člena sporočati Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje). Podatke sporočajo na medsebojno dogovorjen način preko Centra za obveščanje Republike Slovenije.
II. CENTRI ZA OBVEŠČANJE
3. člen
Operativno-komunikacijske naloge opazovanja, obveščanja in alarmiranja ob naravnih in drugih nesrečah ter drugih pojavih in dogodkih, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v državi, opravlja Center za obveščanje Republike Slovenije v sestavi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Operativno komunikacijske naloge opazovanja, obveščanja in alarmiranja ob nevarnostih, naravnih in drugih nesrečah ter drugih pojavih oziroma dogodkih pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v posamezni regiji, opravljajo regijski centri za obveščanje Celje, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Slovenj Gradec in Trbovlje.
Območni centri za obveščanje se organizirajo v Črnomlju in Idriji, po dogovoru in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pa tudi v drugih krajih, na območjih, ki predstavljajo zaokrožene geografske, urbane ali druge celote.
Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje delujejo nepretrgoma 24 ur na dan. Območni centri za obveščanje delujejo po potrebi in se aktivirajo v skladu z zakonom.