IZREK
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v zvezi z dopolnilnim sklepom v celoti spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:
„V razmerju med stečajnim tožnikom L., d. d. - v stečaju, in tožencem S., d. o. o., se razveljavi:
- prodaja blaga in učinek prenosa lastninske pravice na toženca z izročitvijo premičnih stvari po računu tožnika št. 116456 in učinek nadomestne izpolnitve plačila s kompenzacijo dne 17. 3. 2009 po dokumentu št. 131, s čimer je toženec prejel plačilo svoje terjatve po računu(ih) št.: 48328, v skupnem znesku 1.328,66 EUR,
-prodaja blaga in učinek prenosa lastninske pravice na toženca z izročitvijo premičnih stvari po računu tožnika št. 116941 in učinek nadomestne izpolnitve plačila s kompenzacijo dne 6. 4. 2009 po dokumentu št. 185, s čimer je toženec prejel plačilo svoje terjatve po računu(ih) št.: 49701, 52554 in 53024, v skupnem znesku 22.506,28 EUR.
Toženec je dolžan v 15 dneh vrniti tožniku naslednje stvari tako, da jih izroči stečajnemu upravitelju:
- prejete po rn. št. 116456: koda 000 – 1 kos,
- prejete po rn. št. 116941: koda 001 – 9 kosov, koda 002 – 1 kos in koda 003 – 1 kos.
Če toženec ne vrne navedenih stvari, mora v 15 dneh plačati tožniku na njegov račun št. IBAN: 000 denarno protivrednost stvari:
- za stvari prejete po rn. št. 116456: za kodo 000 1.681,86 EUR/kos (skupaj 1.681,86 za kos),
- za stvari prejete po rn. št. 116941: za kodo 001 2.874,80 EUR/kos (skupaj 25.873,24 za 9 kosov), za kodo 002 984,00 EUR/kos (skupaj 984,00 EUR za 1 kos), za kodo 003 2.252,34 EUR/kos (skupaj 2.252,34 za 1 kos) vendar skupaj največ do vrednosti medsebojne(ih) kompenzacij/(e) 23.834,94 EUR.
II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, vključno s pritožbenimi, v skupnem znesku 4.417,25 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.
JEDRO
Ob kršitvi prepovedi razpolaganja ter na drugi strani upoštevanju dejstva, da nasprotna stranka za takšno prepoved ni vedela in tudi ni bila dolžna vedeti, pravni red daje prednost načelu zaupanja in varnosti pravnega prometa pred načelom, da nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam. Zaključiti je tako, da kršitev prepovedi razpolaganja posega zgolj v zasebni interes upnika, za takšne primere pa pravni red ne predvideva ničnostne sankcije.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.