TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje revizijske stroške.

Nobenega dvoma ni bilo o tem, da sta oba starša primerna in sposobna za varstvo in vzgojo. Če bi bila zatrjevana in ugotovljena neprimernost oziroma manjša ali večja primernost enega od staršev kot pravno odločilno dejstvo, tako da bi odločitev temeljila na tem dejstvu in ne (kot je primer tu) na okoliščinah na strani otroka, bi tožnik od izvedenke upravičeno zahteval dodatno pojasnilo. V konkretnem primeru pa toženec ni imel ustreznega (upravičenega) interesa izvrševati svojo pravico do izjave na način, da je zahteval od izvedenke konkretna izvedenkina vprašanja in tožničine odgovore nanje. Prav tako toženec ni izkazal kakršnegakoli dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja. Ni splošnega pravila, da bi strankam moralo biti zagotovljeno sodelovanje pri vseh pogovorih in vpogled v vsa vprašanja in odgovore, na podlagi katerih izvedenec izdela svoj izvid in mnenje. Zato ne gre za kršitev procesnega jamstva, če toženec v opisanih okoliščinah ni imel vpogleda v izvedenkina vprašanja in odgovore.

Načelo kontinuitete vzgoje in varstva, na katerega se sklicuje toženec, je pomembno pri odločanju o varstvu in vzgoji otroka, vendar ga ni mogoče razlagati tako ozko, da bi otroka brez presoje vseh okoliščin neke družinske situacije vedno zaupali tistemu od staršev, ki bo še naprej živel v okolju, kjer sta partnerja živela pred razpadom njune zunajzakonske skupnosti. Ne v zakonu ne v sodni praksi ni podlage za določanje preživnine premo sorazmerno s trajanjem stikov otroka s staršem. Tudi če otrok s staršem nima nobenih stikov (ker ti niso otroku v korist ali iz kakšnega drugega razloga), slednji ni oproščen dolžnosti preživljanja otroka (glej 125. člena ZZZDR). Prav tako določeni stroški, ki jih ima tožnica, niso odvisni od časa, ki ga otrok preživi pri njej (obleka, obutev, igrače, zdravila).