TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Prireditelj posamezne zvrsti športnega rekreacijskega udejstvovanja,
ki je za udeležence prostovoljno, je krivdno odgovoren za škodo, ki
jo pretrpi udeleženec takega udejstvovanja le, če je prekršeno kakšno
pravilo prireditve, ki ga je prireditelj sam določil in objavil in ga
je bil dolžan uresničevati za varstvo udeležencev s skrbnostjo, ki jo
zahteva ta športna stroka, in nadalje, če je izkazana vzročna zveza
med kršitvijo pravila zaradi zanemarjene potrebe skrbnosti
prireditelja in škodnim dogodkom (rekreacijsko drsanje).

Sodišče prve stopnje je po temelju polne krivdne odškodninske
odgovornosti za škodo, ki je nastala tožnici kot udeleženki
organiziranega rekreacijskega drsanja dne 25.1.1977 na drsališču
tožene stranke v posledici padca in spiralnega zloma leve goleni, ker
je vanjo med drsanjem zadel neznan mlad drsalec, ko je stala z znanci
ob ograji, obsodilo toženo stranko, da mora plačati tožnici skupaj
odškodnino 155.661,80 din s pp (presežek 50.000,00 din s pp
zavrnjen), razen tega ji mora povrniti na 6.962,10 din odmerjene
pravdne stroške. V razlogih sodbe je glede temelja odškodninske
odgovornosti ugotovljeno, da je ta odgovornost krivdna. Krivda je v
tem, da so delavci tožene stranke dovolili vstop na drsališče osebi,
mlajši od 25 let, čeprav je bila rekreacija tisti večer namenjena le
starejšim od 25 let, med katere šteje tudi tožnica, ki so tako lahko
pričakovali previdno in umirjeno drsanje. Prav ta mlajši drsalec je
zaradi svoje nepazljivosti povzročil škodni dogodek, za katerega je
odgovorna tožena stranka, ki je prekršila lastna pravila o starostni
meji udeležencev. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene
stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve
stopnje na isti dejanski in pravni podlagi. Glede na izvajanja
pritožbe, ki zadevajo temelj odškodninske odgovornosti tožene
stranke, je zadevnim razlogom prve sodbe dodalo, da je tožnica sicer
privolila v riziko, ki jih prinaša drsanje, vendar le takšno drsanje,
ki se ga udeležujejo osebe, starejše od 25 let, kajti te drsajo
pazljiveje in s polno mero upoštevanja razmer na drsališču.
Tožena stranka je vložila revizijo z utemeljitvijo, da je zagrešilo
sodišče druge stopnje relativne bistvene kršitve določb pravdnega
postopka, ki se nanašajo na ugotavljanje temelja krivdne odškodninske
odgovornosti tožene stranke, v več smereh: 1) v zvezi s členom 375
ZPP, ker se ni opredelilo v vseh pritožbenih navedbah in stališčih
odločilnega pomena; tako: da tožena stranka ne more biti odškodninsko
odgovorna zaradi morebitnega nepravilnega drsanja drsalca, ki bi naj
v tožnico trčil, ker takega predpisa ni; tisti, ki pretrpi škodo pri
športnem udejstvovanju, če se ga je prostovoljno udeležil, sam
pristane na škodne posledice, do katerih lahko pride, in zato ni
upravičen terjati odškodnine od prireditelja; objektivno ni mogoče,
da bi prišlo do škodnega dogodka tako, kot je trdila tožnica in je
ugotovilo sodišče; starost neznanega povzročitelja škode ni v nobeni
vzročni zvezi s samim škodnim dogodkom - o tem sodba niti nima
nobenih razlogov; 2) v zvezi s členom 7/1 ZPP, ker je bila pritožba
zavrnjena, čeprav ugotovljeno dejansko stanje za presojo
utemeljenosti tožbenega zahtevka še ni bilo zanesljivo in popolno,
saj na prvi stopnji še niso bila ugotovljena vsa odločilna dejstva;
ta dejstva bi bilo mogoče ugotoviti prek predlaganega dokaza z
izvedencem za drsalni šport in s preveritvijo resničnosti tožničinega
prikazovanja nastanka škodnega dogodka prek predlagane dokumentacije,
ki kaže na različnost tega prikazovanja pri zunajsodnem in sodnem
uveljavljanju odškodnine. Sodišče druge stopnje je tudi zmotno
uporabilo materialno pravo tako glede temelja kot glede upravičenosti
do posameznih nepremoženjskih odškodnin in njih višin po primernosti.
Revizijsko sodišče je ugodilo reviziji, razveljavilo sodbi sodišč
druge in prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo
sojenje iz tehle razlogov:
Prireditelj posamezne zvrsti športnega rekreacijskega udejstvovanja,
ki je za udeležence prostovoljno, je krivdno odgovoren za škodo, ki
jo pretrpi udeleženec takega udejstvovanja, le, če je prekršeno
kakšno pravilo prireditve, ki ga je prireditelj sam določil in
objavil in ga je bil dolžan uresničevati za varstvo udeležencev s
skrbnostjo zadevne športne stroke, in če je izkazana vzročna zveza
med kršitvijo pravila zaradi zanemarjene potrebe skrbnosti
prireditelja in škodnim dogodkom; sicer trpi škodo prizadeti
udeleženec sam v sferi rizikov, na katere mora računati pri takem
prostovoljnem udejstvovanju, v katerem utegne kdo od ostalih
udeležencev, ki je lahko odgovoren poškodovanemu udeležencu, hote ali
nehote zagrešiti pri rekreacijskem udejstvovanju kakšno dejanje s
posledico povzročitve škode drugemu.
Sodišče druge stopnje je zagrešilo vsaj nekatere v reviziji nakazane
relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker ni s
potrebno popolnostjo odgovorilo na izvajanja pritožbe, ki zadevajo
vprašanje temelja odškodninske odgovornosti v obravnavanem sporu, so
pa odločilnega pomena, da se ob pravilni uporabi materialnega prava
ugotavljajo še druga dejstva, ki še niso ugotovljena.
Za vprašanje danosti vzročne zveze ni nujno vedno upoštevna sama
kršitev kakšnega pravila prireditelja, če ni izključena možnost, da
bi utegnilo priti do škodnega dogodka in škode po znanih izkušnjah na
področju določene zvrsti športnega rekreacijskega udejstvovanja tudi,
če kršitve pravila ne bi bilo ali bi ne bilo mogoče prireditelju
očitati zanemarjanja potrebne skrbnosti v danih okoliščinah, da torej
niso izključeni na svoj rovaš prevzeti rizike poškodovanega
udeleženca, ki mora tako z njimi računati tudi, ko nobeno pravilo ni
kršeno. V mejah prevzetih rizikov je dolžan vsak udeleženec storiti
vse, kar je mogoče, da se zavaruje pred dogajanji, ki bi ga utegnila
ogroziti (vzajemna skrbnost udeležencev).
Sodbi sodišč prve in druge stopnje tako nimata vseh ugotovitev, ki so
dodatno odločilne za odgovor na vprašanje, ali je mogoče ob pravilni
uporabi materialnega prava zanesljivo odločiti, da je tožena stranka
krivdno odgovorna. Zato se morata sodbi razveljaviti (člen 395/II
ZPP), da se na ponovljeni in dopolnjeni glavni obravnavi ugotovijo še
tista odločilna dejstva, ki še niso ugotovljena, so pa potrebna glede
na zgoraj razloženo materialnopravno podlago spora o temelju
odgovornosti. Ugotovitve bodo potrebne tudi še v tej smeri, ali bi
mogla tožena stranka po lastnih varnostnih pravilih, kot so bila
objavljena, ali bi bilo mogoče delovanje določenih varnostnih ukrepov
od nje pričakovati po naravi stvari, preprečiti nastop škodnega
dogodka, upoštevaje organizacijo redarske službe, način udejstvovanja
udeležencev v medsebojni odvisnosti gibanja in druge okoliščine
primera, ki pomenijo prispevek k nastajanju škodnega dogodka.