TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. in II. tč. izreka delno spremeni tako, da v tem delu v celoti glasi:

"1. Toženi stranki sta dolžni tožniku nerazdelno plačati znesek 39.500,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 7. 2011 dalje do plačila, v roku 15 dni od prejema sodbe in pod izvršbo.

V presežku se zahtevek tožeče stranke zavrne in sicer za znesek v višini 78.320,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 7. 2011 dalje.

2. Tožeča stranka je dolžna prvotoženi stranki povrniti stroške postopka v višini 742,10 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Drugotožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 813,51 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila."

V preostalem se pritožba tožnika in v celoti pritožbi toženih strank zavrnejo in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Toženi stranki sta dolžni tožniku nerazdelno povrniti pritožbene stroške v višini 151,81 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Do poškodbe je prišlo, ko je tožnik skupaj s sodelavcem prestavljal grede za sidranje zagatnic. Tožnik je vpel zagatnico z verigo skladno z načinom dela pri toženi stranki. Pri prenosu zagatnice (zagatne stene) s strojem se je veriga odpela, skoraj tono težka zagatna stena, ki jo je tožnik držal z roko, pa mu je padla na nogo. Opravljanje dela v delovnem območju stroja, s katerimi se prenašajo težka bremena, je nevarna dejavnost, ki predvideva objektivno odgovornost tistega, ki se s takšno nevarno dejavnostjo ukvarja (150. čl. OZ). Tožnik se je pri svojem delu gibal v območju stroja, ki je prenašal tono težko traverzo (zagatno steno), pri takšnem delu pa je ob povprečni pazljivosti nevarnost za poškodbe bistveno večja od običajne, zato je delo, ki ga je tožnik opravljal, šteti za nevarno dejavnost. Zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.

Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil tožnik teoretično seznanjen s tem, kako se na splošno dvigajo bremena, da je poznal prostor, da je bil pri pripenjanju zagatnic samostojen ter poučen, da mora stati čim dlje od dvignjenega bremena ter da tožnik ni bil dovolj pozoren oz. previden, ne dajejo podlage za zaključek, da je podan tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo nobenih konkretnih kršitev tožnika (kaj konkretno je tožnik zaradi premajhne pozornosti napravil narobe), ki bi bile lahko podlaga za zaključek, da je tožnik prispeval k škodnemu dogodku. Ker tega pravočasno nista konkretizirali niti toženi stranki, je zaključiti, da tožnikov soprispevek k navedeni nezgodi ni podan.