TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Finančni popravek pomeni vračilo koristi (sredstev), ki je (so) bila neupravičeno prejeta zaradi nepravilnega ravnanja. Ne pomeni kazni, temveč je zgolj posledica ugotovitve, da zahtevani pogoji za pridobitev koristi iz Unije niso bili spoštovani, zaradi česar je pridobljena korist neupravičena. Takšno situacijo sta stranki v obravnavanem primeru pogodbeno uredili v tretjem odstavku 13. člena Pogodbe o sofinanciranju. Ta namreč določa, da, če je upravičenec prejel izplačilo sredstev, pa se pozneje pri nadzoru izkaže, da neupravičeno, je dolžan takoj vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev do dneva vračila.

Kršitve pravil je treba šteti za nepravilnost, ki utemeljuje uporabo finančnega popravka, le takrat, če lahko vpliva na proračun EU.

Ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja tako že same po sebi ustvarijo domnevo možnosti nastanka škode za proračunska sredstva, zaradi česar trditve o izvedenih finančnih popravkih zaradi ugotovljenih nepravilnosti, v katerih so implicitno zajete tudi trditve o škodi na proračunskih sredstvih, zadoščajo. Vendar pa ta domneva ni neizpodbojna, pač pa se s tem trditveno in dokazno breme le prevali na nasprotno stranko.

Konkurenca je bila v konkretnem primeru zagotovljena s pridobitvijo najmanj treh ponudb, z izbiro najugodnejšega ponudnika pa so bila tudi javna sredstva počrpana v manjši meri kot če bi tožena stranka izbrala drugega, tj. dražjega, ponudnika (pri čemer v tem postopku ni sporno, da je bila dejansko vgrajena varčnejša razsvetljava). Tožeča stranka, ki je v tem postopku zatrjevala, da je bil upravičenec dolžan upoštevati oba pogoja pod točkama 3.2. in 4.2. Javnega razpisa - načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo skrbnega gospodarja, in sicer ves čas (v pritožbi navaja, da celotno obdobje veljavnosti Pogodbe o sofinanciranju!) ter da je tožena stranka določbo 3.2. točke Javnega razpisa kršila, namreč drugačnega, tj. škodnega vpliva na proračunska sredstva (ki bi bil v vzročni zvezi z zatrjevano kršitvijo) ni niti zatrjevala niti dokazala.