Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in...

52. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o policijskem sodelovanju (BATPS), stran 4034.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO AVSTRIJO O POLICIJSKEM SODELOVANJU (BATPS)

Razglašam Zakon o o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o policijskem sodelovanju (BATPS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. aprila 2004.

Št. 001-22-79/04

Ljubljana, dne 29. aprila 2004

Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.

Z A K O N
O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO AVSTRIJO O POLICIJSKEM SODELOVANJU (BATPS)

1. člen

Ratificira se Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o policijskem sodelovanju, podpisana na Brdu dne 28. oktobra 2003.

2. člen

Pogodba se v izvirniku v slovenskem in nemškem jeziku glasi:

P O G O D B A
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO AVSTRIJO O POLICIJSKEM SODELOVANJU

Republika Slovenija in Republika Avstrija (v nadaljevanju: pogodbenici) sta se

– v duhu prijateljskih vezi med pogodbenicama,

– za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju nevarnosti in zagotavljanju javne varnosti ter poglobitev sodelovanja varnostnih organov,

– v skupni želji, da bi z varnostnim partnerstvom učinkovito preprečevali čezmejne grožnje javni varnosti in mednarodni organizirani kriminal,

– s ciljem, da bi s pomočjo usklajenih dejavnosti učinkoviteje delovali proti čezmejni kriminaliteti in nedovoljenim migracijam,

– z namenom nadaljnjega celovitega razvijanja tesnega policijskega, mejnopolicijskega in prometnopolicijskega sodelovanja

sporazumeli o naslednjem:

I. poglavje
Splošne določbe

1. člen

Vsebina pogodbe, mejna območja in pristojni organi ter spremembe pristojnosti in nazivov organov

(1)

Pogodbenici krepita sodelovanje pri obrambi pred grožnjami javni varnosti in redu, preprečevanju in preganjanju kaznivih ravnanj ter druga drugi zagotavljata mejnopolicijsko in prometnopolicijsko uradno pomoč. To poteka v okviru nacionalnega prava, če ta pogodba izrecno ne določa drugače.

(2)

Mejna območja po tej pogodbi so: v Republiki Sloveniji območja pristojnosti Policijske uprave Kranj, Policijske uprave Celje, Policijske uprave Slovenj Gradec, Policijske uprave Maribor in Policijske uprave Murska Sobota, v Republiki Avstriji območja pristojnosti Varnostne direkcije za Zvezno deželo Gradiščansko, Varnostne direkcije za Zvezno deželo Koroško in Varnostne direkcije za Zvezno deželo Štajersko.

(3)

Varnostni organi po tej pogodbi so: v Republiki Sloveniji Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava, kot nacionalna centralna služba s svojimi notranjimi organizacijskimi enotami in območne organizacijske enote policije (v nadaljevanju: policijske uprave) v okviru svojih pristojnosti, v Republiki Avstriji zvezni notranji minister kot nacionalna centralna služba, varnostne direkcije, zvezne policijske direkcije in zunaj območja krajevne pristojnosti zveznih policijskih direkcij okrajni upravni organi.

(4)

Pogodbenici se obveščata o spremembah pristojnosti ali nazivov organov, navedenih v tej pogodbi.

2. člen

Skupna varnostna analiza

Pogodbenici si prizadevata za čim enotnejše obveščanje o policijskih varnostnih razmerah. V ta namen si v rednih časovnih presledkih in po potrebi izmenjavata analize razmer in vsaj enkrat letno skupaj analizirata glavne elemente varnostnih razmer.

II. poglavje
Splošne oblike policijskega sodelovanja

3. člen

Sodelovanje na zaprosilo

(1)

Varnostni organi pogodbenic v okviru svojih pristojnosti drug drugemu zagotavljajo uradno pomoč pri obrambi pred grožnjami javni varnosti in redu ter pri preprečevanju, odkrivanju in zatiranju kaznivih ravnanj, če zaprosilo ali njegovo obravnavanje ni po nacionalnem pravu pridržano pravosodnim organom. Če zaprošeni organ ni pristojen za obravnavanje zaprosila, ga posreduje pristojnemu organu.

(2)

Zaprosila po prvem odstavku tega člena in odgovori se pošljejo nacionalnima centralnima službama pogodbenic. Zaprosila se naslovijo neposredno na nacionalni centralni službi, ki morata nanje odgovoriti.

(3)

Pošiljanje zaprosil in odgovarjanje nanje lahko potekata neposredno med pristojnimi varnostnimi organi pogodbenic, če

a)

se čezmejni službeni stiki nanašajo na kazniva ravnanja, pri katerih je težišče dejanja in njegovega pregona na mejnih območjih v smislu drugega odstavka 1. člena te pogodbe, ali

b)

zaprosil za pomoč pri obrambi pred neposredno nevarnostjo za javno varnost in red ni mogoče pravočasno poslati po običajni poti med nacionalnima centralnima službama.

O prejetih in izdanih neposrednih zaprosilih se obvesti lastna centralna nacionalna služba skladno z nacionalnim pravom.

(4)

Skladno z nacionalno zakonodajo se zaprosila po prvem do tretjem odstavku tega člena lahko še zlasti nanašajo na:

a)

ugotavljanje lastnikov in voznikov cestnih vozil, vodnih in zračnih plovil,

b)

poizvedbe o vozniških dovoljenjih, dovoljenjih za upravljanje plovil in podobnih upravičenjih,

c)

ugotavljanje stalnega in začasnega prebivališča in upravičenosti do prebivanja v državi,

d)

ugotavljanje imetnikov telefonskih priključkov ali drugih telekomunikacijskih naprav,

e)

ugotavljanje istovetnosti,

f)

informacije o izvoru stvari, npr. orožja, motornih vozil in vodnih plovil (poizvedbe o prodajni poti),

g)

usklajevanje in uvedbo prvih ukrepov iskanja,

h)

ukrepe tajnega opazovanja in sledenja, kontrolirane pošiljke in tajno delovanje,

i)

informacije pri čezmejnem zasledovanju,

j)

ugotavljanje pripravljenosti priče za podajo izjave za pripravo zaprosila za pravno pomoč,

k)

policijsko zbiranje obvestil in zaslišanja,

l)

preiskovanje sledi.

(5)

Varnostni organi lahko drug drugemu posredujejo tudi zaprosila po naročilu pristojnih pravosodnih organov in nanje odgovarjajo po drugem odstavku tega člena.

4. člen

Uradna pomoč v nujnih primerih

(1)

V primerih, ko zaprosila prek pristojnih pravosodnih organov ni mogoče posredovati pravočasno in bi bil lahko ogrožen uspeh ukrepa, lahko pristojni varnostni organi zaprosila za zavarovanje sledi in dokazov, zaprosila za izvedbo telesnih pregledov, osebnih in hišnih preiskav ali zaprosila za začasno prijetje naslovijo neposredno na varnostne organe druge pogodbenice. Pri tem se smiselno uporablja drugi odstavek 3. člena te pogodbe.

(2)

Varnostni organi posredujejo zaprosilo iz prvega odstavka tega člena pristojnim pravosodnim organom v svoji državi. Za posredovanje rezultatov ukrepov državi prosilki je potrebno formalno zaprosilo pravosodnih organov za pravno pomoč. Če je posredovanje rezultatov ukrepov nujno v smislu prvega odstavka tega člena, lahko zaprošeni varnostni organ rezultate po odobritvi pristojnega pravosodnega organa posreduje neposredno varnostnemu organu, ki je zanje zaprosil.

5. člen

Posredovanje informacij brez zaprosila

Varnostni organi pogodbenic si v posameznih primerih brez predhodnega zaprosila posredujejo informacije, ki so lahko za prejemnika pomembne kot pomoč pri obrambi pred konkretnimi grožnjami javni varnosti in redu ali pri preprečevanju, odkrivanju in zatiranju kaznivih ravnanj. Za izmenjavo informacij se smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega in petega odstavka 3. člena te pogodbe.

6. člen

Izpopolnjevanje in usposabljanje

Varnostni organi pogodbenic sodelujejo na področju izpopolnjevanja in usposabljanja, tako da še zlasti

a)

izmenjavajo učne načrte in učne vsebine,

b)

izvajajo skupne seminarje, skupna čezmejna usposabljanja in izmenjavajo predavatelje,

c)

vabijo predstavnike druge pogodbenice kot opazovalce na prikaze usposobljenosti in posebne akcije,

d)

omogočajo predstavnikom druge pogodbenice udeležbo na izpopolnjevalnih tečajih.

III. poglavje
Posebne oblike policijskega sodelovanja

7. člen

Čezmejno tajno opazovanje in sledenje

(1)

Varnostni organi pogodbenice, ki kot del preiskave kaznivega dejanja v svoji državi tajno opazujejo in sledijo osebi, ki je osumljena kaznivega dejanja, za katero se lahko zahteva izročitev, lahko nadaljujejo tajno opazovanje in sledenje na ozemlju druge pogodbenice, če je ta na podlagi predhodno posredovanega zaprosila to odobrila. Odobritev je lahko povezana z dodatnimi pogoji. Na zahtevo pristojnih organov pogodbenice, na katere ozemlju se tajno opazovanje in sledenje izvaja, je treba to prepustiti uradnim osebam te pogodbenice.

(2)

Zaprosilo v skladu s prvim odstavkom tega člena je treba posredovati:

– v Republiki Sloveniji Ministrstvu za notranje zadeve, Generalni policijski upravi, Upravi kriminalistične policije, in

– v Republiki Avstriji Zveznemu notranjemu ministrstvu, Generalni direkciji za javno varnost, Zveznemu kriminalističnemu uradu.

(3)

Če zaradi posebne nujnosti zadeve druge pogodbenice ni mogoče predhodno zaprositi za izdajo odobritve, se lahko čezmejno tajno opazovanje in sledenje nadaljuje tudi čez državno mejo pod pogojem, da se prehod državne meje še med tajnim opazovanjem in sledenjem nemudoma sporoči pristojnemu organu tiste pogodbenice, na katere ozemlju se bo nadaljevalo

O prestopu meje je treba obvestiti:

– v Republiki Sloveniji Policijsko upravo Kranj ali Policijsko upravo Slovenj Gradec ali Policijsko upravo Celje ali Policijsko upravo Maribor ali Policijsko upravo Murska Sobota, če spada v njihovo krajevno pristojnost,

– v Republiki Avstriji Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Gradiščansko ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Koroško ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Štajersko, če spada v njihovo krajevno pristojnost.

Zaprosilo po prvem odstavku tega člena, v katerem je treba navesti razloge za prestop državne meje brez predhodne odobritve, je treba naknadno nemudoma posredovati.

Tajno opazovanje in sledenje je treba prekiniti takoj, ko pogodbenica, na katere ozemlju se to izvaja, to zahteva na podlagi sporočila ali zaprosila ali pa če odobritev ni bila pridobljena v roku dvanajstih ur po prestopu državne meje.

(4)

Za izvajanje tajnega opazovanja in sledenja lahko pogodbenica z odobritvijo druge pogodbenice uporablja tudi zračna ali vodna plovila.

(5)

Tajno opazovanje in sledenje v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena je dovoljeno izključno pod temi pogoji:

a)

uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, so dolžne upoštevati določbe tega člena in nacionalno pravo tiste pogodbenice, na katere ozemlju delujejo. Upoštevati morajo odredbe krajevno pristojnih organov;

b)

razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena morajo imeti uradne osebe med tajnim opazovanjem in sledenjem pri sebi dokument, iz katerega je razvidno, da je bilo dovoljenje pridobljeno;

c)

uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, morajo biti vedno sposobne dokazati svojo uradno funkcijo;

d)

uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, smejo med izvajanjem le-tega nositi svoje službeno orožje, razen če zaprošena pogodbenica temu izrecno nasprotuje. Uporaba orožja je dovoljena samo v silobranu;

e)

vstopanje v stanovanja in na javno nedostopna zemljišča ni dovoljeno. Vstop v javno dostopne delovne, obratovalne in poslovne prostore je mogoč med njihovim delovnim, obratovalnim in poslovnim časom;

f)

uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, niso pooblaščene, da osebo, ki jo tajno opazujejo in sledijo, zadržijo ali primejo;

g)

za vsako tajno opazovanje in sledenje se pogodbenici, na katere ozemlju se je to izvajalo, predloži poročilo. Pri tem se lahko zahteva tudi osebna prisotnost uradnih oseb, ki so tajno opazovanje in sledenje izvajale;

h)

organi tiste pogodbenice, iz katere prihajajo uradne osebe, ki tajno opazovanje in sledenje izvajajo, na zaprosilo zagotovijo podporo pri naknadnem preiskovanju, vključno s sodnimi postopki pogodbenice, na katere ozemlju se je tajno opazovanje in sledenje izvajalo;

i)

tehnična sredstva, potrebna za izvajanje tajnega opazovanja in sledenja, se smejo uporabljati v potrebnem obsegu, če je to v skladu z nacionalnim pravom pogodbenice, na katere ozemlju se to izvaja. Tehnična sredstva, ki se uporabljajo za tajno opazovanje in sledenje, je treba navesti v zaprosilu iz prvega odstavka tega člena;

j)

uporabljena vozila so z vidika oprostitve prometnih prepovedi in prometnih omejitev izenačena z vozili varnostnih organov pogodbenice, na katere ozemlju se uporabljajo. Signalizacija se lahko uporablja, če je to potrebno zaradi izvajanja tajnega opazovanja in sledenja.

(6)

Čezmejno tajno opazovanje in sledenje se izvaja brez prostorske omejitve.

8. člen

Čezmejno tajno opazovanje in sledenje v druge namene

(1)

Čezmejno tajno opazovanje in sledenje se lahko, če to dovoljuje nacionalno pravo pogodbenic, izvaja tudi zaradi preprečevanja:

Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o policijskem sodelovanju (BATPS)

Časovnica