TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija druge toženke zoper sklep sodišča druge stopnje o zavrženju pritožbe v delu, ki se nanaša na točko I/1 izreka sodbe sodišča prve stopnje, se zavrne.

Sicer se revizijama ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se sedaj glasi:

"V ostalem se pritožbama ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v preostalem izpodbijanem delu (točka II/1, 1. odstavek ter točka II/2 izreka) spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zoper drugo toženko v celoti zavrne.“

Druga toženka in stranski intervenient nosita vsak svoje stroške revizijskega postopka.

Kljub medsebojni zvezi med zahtevkoma zoper primarno in zoper eventualno toženko, je šlo še vedno za dva različna zahtevka (celo izključujoča) in bi tožnice morale opredeliti razliko v dejanskem stanju, iz katerega zahtevka izvirata (prvi odstavek 7. člena ZPP). Glede na to, da sta v dani situaciji toženki le navadni sospornici, katerih dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP), velja tudi, da pri presoji zahtevka proti drugi toženki ni mogoče upoštevati kakršnihkoli zatrjevanih dejstev s strani prve toženke.

Tudi iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da je šlo v obravnavani situaciji za začasen prenos dejavnosti čiščenja med prvo in drugo toženko, (še) ne izhaja zaključek, da bi morale biti tožnice integrirane in reparirane s strani druge toženke. Upoštevaje v konkretnem primeru nadalje ugotovljena pravnorelevantna dejstva, da je druga toženka dejavnost čiščenja ukinila, po prenehanju pogodbenega odnosa s prvo toženko pa sklenila pogodbo z novim izvajalcem, je namreč možen le zaključek, da do situacije, ko bi pravice in obveznosti tožnic prešle ponovno na delodajalca prenosnika – drugo toženko, ni prišlo.