TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi prve tožene stranke se ugodi in se II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje delno spremeni v delu, ki se nanaša na prvo toženo stranko tako, da se tožbeni zahtevek zoper prvo toženo stranko v delu, ki se nanaša na solidarno plačilo odškodnine in obresti, zavrne.

Pritožbi druge tožene stranke se ugodi in se II. in IV. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje v delu, v katerem se nanaša na drugo toženo stranko (plačilo odškodnine in zakonskih zamudnih obresti ter v odločitvi, da druga tožena stranka sama krije svoje stroške postopka) delno razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnik je dolžan prvo toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 354,50 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev o pritožbenih stroških tožnika in drugo tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

Tožnik od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi nezgode pri delu. Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava, ko je odločalo o dajatvenem zahtevku tožnika zoper prvo toženo stranko (tožnikovega delodajalca), ki je v stečaju. Po določbah ZFPPIPP se o dajatvenem zahtevku upnika odloči s sklepom v stečajnem postopku, zaradi česar je v pravdnem postopku dovoljeno uveljavljati le zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. Ker je tožnik tudi po uvedbi stečajnega postopka in prijavi terjatve v stečajno maso tožene stranke še vedno uveljavljal dajatveni zahtevek zoper njo, bi moralo sodišče prve stopnje takšen zahtevek zavrniti.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med tretje toženo stranko in tožnikom v trenutku, ko je prišlo do nezgode na delu, ni obstajalo delovno razmerje, je pa bil tožnik pri njej vključen v delovni proces ter je delo izvajal v prostorih in na stroju tretje tožene stranke. Na podlagi tega je ugotovilo, da je tretja tožena stranka v tem sporu pasivno legitimirana. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na podlagi česa je štelo, da je bil tožnik vključen v organizirani proces pri tretje toženi stranki. Tudi sicer je potrebno upoštevati, da ni pomembno lastništvo prostorov in stroja, kjer je delal tožnik, ampak imetništvo oziroma posest nad njim, saj po 150. členu OZ za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik. S tem se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo.