TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbe se zavrnejo kot neutemeljene.

Ko je zagovornik osumljen soudeležbe ali ko z osumljenim ali obdolžencem nima pogodbenega razmerja, ali če je celo sam (kot v obravnavanem primeru), osumljenec ali obdolženec, e poseg v odvetniško zasebnost dopusten, vendar le, če obstoji ustavno dopusten cilj (uvedba ali potek kazenskega postopka) in če je poseg tudi nujen (če do informacij oziroma podatkov, ki so v neposredni zvezi z določenim kazenskim postopkom, ni mogoče priti z drugimi preiskovalnimi dejanji). Vse to pa mora biti razvidno že iz sodne odredbe, brez katere poseg ni dopusten. Zato bi morali sodni odredbi, s katerima so bile odrejene hišne preiskave poslovnih in stanovanjskih prostorov osumljenega odvetnika A. A. ter preiskava elektronskih naprav v poslovnih prostorih tega osumljenca, poleg utemeljitve zakonskih pogojev po ZKP in Zodv (obstoj utemeljenih razlogov za sum storitve določenega kaznivega dejanja, verjetnosti, da se bodo odkrili sledovi kaznivih dejanj ali predmeti pomembni za kazenski postopek ter konkretizacija spisov in predmetov, ki se iščejo) obsegati tudi utemeljitev nujnosti posega. Ker pa izpodbijani sodni odredbi ne vsebujeta razlogov o utemeljitvi nujnosti posega, sta tudi po oceni sodišča druge stopnje neobrazloženi, kar predstavlja kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije - enako varstvo pravic.

Neutemeljeno je zato pritožbeno zatrjevanje državnega tožilca, da utemeljitev nujnosti posega v odredbi za hišno preiskavo ni potrebna, kadar se ta odreja pri odvetniku, ki je osumljenec.Odločba Ustavnega sodišča RS z dne 21. 1. 2016 je glede tega povsem jasna in glede odvetniške zasebnosti ne dela razlike v primeru, ko je odvetnik sam osumljen kaznivega dejanja. Specifična narava odvetniškega poklica, pri opravljanju katerega se odvetnik seznani z vrsto zasebnih podatkov svojih strank, namreč terja strožje pogoje za poseg v odvetniško zasebnost, to pa je nujnost posega.

Kriteriji, ki jih je Ustavno sodišče RS opredelilo v odločbi z dne 21. 1. 2016, se ne raztezajo na posege v človekove pravice posameznikov, ki niso odvetniki, odvetniške pisarne ali prostori, kjer se ne opravlja odvetniški poklic (točka 49 obrazložitve). Predmetna ustavna odločba ni ugotovila protiustavnosti določb o hišni preiskavi in preiskavi elektronskih naprav v celoti, ampak je v tej odločbi določene posebne pogoje Ustavno sodišče določilo le za hišno preiskavo odvetniške pisarne, preiskavo elektronskih naprav odvetnika ter zaseg predmetov, listin in naprav odvetnika, ne pa tudi za preiskovalna dejanja, ki predstavljajo posege v zasebnost drugih oseb, ki niso odvetniki.