TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 144/2002 z dne 24. 10. 2002 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 58/2001 z dne 26. 9. 2001 in z delnim sklepom Okrajnega sodišča v Kamniku št. Nd 30/94 z dne 17. 11. 2000 se ne sprejme.

Morebitna napačna uporaba zakona s strani sodišč sama po sebi ni predmet presoje v postopku z ustavno pritožbo. Zatrjevanih kršitev se torej ne da utemeljiti zgolj z navedbami, da je odločitev sodišča sprejeta na podlagi napačnega stališča oziroma, da je odločitev drugačna od tiste, s katero bi se pritožniki strinjali. Očitek pritožnikov o zmoti revizijskega sodišča o tem, da je del zemljišča zazidan, ker naj bi že sodišče prve stopnje ugotovilo, da se na njem nahajajo objekti, ki niso trajne narave, ne drži. Zato pritožniki s tem očitkom ne morejo utemeljiti kršitve pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, do katere bi sicer lahko prišlo, če bi bila odločitev sodišča tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno.