TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnice se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

"1. Odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 11. 2014, ki jo je izdala tožena stranka, je nezakonita.

2. Tožena stranka je dolžna tožnico v roku 15 dni pozvati nazaj na delo in ji za čas od 6. 10. 2014 dalje do vrnitve na delo vpisati delovno dobo v evidenco zaposlitve, ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja ter ji za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati pripadajoče nadomestilo plače, kot če bi delala, od njega odvesti vse davke in prispevke, ter ji izplačati ustrezni neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečne zapadlosti dalje do plačila.

3. Tožena stranka je dolžna tožnici v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 344,65 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila."

II. Tožena stranka je dolžna tožnici v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 229,36 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podana kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica več kot 5 dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in mogla storiti. Zmotno pa je uporabilo materialno pravo s tem, ko je ugotovilo, da zgolj zaradi dejstvo, da tožnica tožene stranke enkrat ni obvestila o začetku bolniškega staleža, nadaljevanje delovnega razmerja med strankama tega individualnega delovnega spora ni več mogoče. Pri svoji odločitvi sodišče prve stopnje ni upoštevalo ugotovljenih pravno relevantnih dejstev, zlasti, da je tožnica delala z delovnim časom, krajšim od polnega, da je invalidka III. kategorije, da je bila večji del časa v bolniškem staležu, da je tožena stranka delavcem, ki so bili veliko odsotni, odrejala delo sproti in jih ni upoštevala v vnaprejšnjih razporedih dela. Zato ni mogoče šteti, da bi zaradi obravnavanega enkratnega nesporočanja razloga za odsotnost tožnice tožena stranka imela težave pri organiziranju delovnega procesa. Šlo je za enkratno kršitev tožnice, ki glede na okoliščine po svoji teži ni taka kršitev, ki bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja in opravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot skrajni ukrep. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.