TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"V razmerju med tožečo stranko A. A., ..., in toženima strankama B. B., ..., in C. B., ..., se razveljavijo učinki pravnega dejanja neuveljavitve nujnega deleža s strani D. B., X., v zapuščinskem postopku po pokojni E. B., rojeni dne ..., umrli ... 2018, nazadnje stalno stanujoči ..., ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II D 480/2019, in sicer do višine terjatve tožeče stranke proti D. B. v višini glavnice 48.270,38 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 26. 2. 2016 dalje do izpolnitve obveznosti, izvršilnih stroškov 158,24 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 30.3. 2016 dalje do izpolnitve obveznosti, izvršilnih stroškov 115,66 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 10. 7. 2017 dalje do izpolnitve obveznosti in izvršilnih stroškov 458,35 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 30.4. 2018 dalje do izpolnitve obveznosti. Zaradi izterjave denarne terjatve tožeče stranke A. A., ..., proti D. B. iz I. točke izreka, sta toženki B. B., ..., in C. B., ..., dolžni dopustiti izvršbo na njuna solastniška deleža na nepremičninah ID znak: del stavbe 0000 000 -3, katastrska občina 0000, stavba 000, del stavbe 3 (ID ...), in ID znak: del stavbe 0000 - 000 - 53, katastrska občina 0000, stavba 000, del stavbe 53 (ID ...), vsaka od njiju do deleža 1/2 od celote".

II. Tožnik je dolžan toženkama povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 5.468,35 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

III. Tožnik je dolžan toženkama povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.910,85 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, sam pa krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Pri svoji odločitvi sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da morata biti izpodbijano pravno dejanje in neplačevitost dolžnika v odnosu vzroka in posledice, kar pomeni, da mora ravno izpodbijano pravno dejanje povzročiti zmanjšanje dolžnikovega premoženja in s tem njegovo nezmožnost poplačila upnikove terjatve. Zato je že zaradi ugotovitve obstoja objektivnih pogojev za izpodbijanje treba ugotoviti, ali je zaradi dolžnikovega ravnanja, v konkretnem primeru zaradi neuveljavljanja nujnega deleža v zapuščinskem postopku, njegovo premoženje manjše, kot bi bilo, če dejanje ne bi bilo storjeno. Treba je torej oceniti, ali bi bil dolžnik v zapuščinskem postopku do nujnega deleža sploh upravičen in če, v kakšni višini. Če v zapuščinskem postopku dolžnik ne bi ničesar prejel, potem o oškodovanju upnika zaradi njegovega ravnanja ne moremo govoriti.