TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 158/2013 z dne 23. 4. 2015 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

Po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča iz 22. člena Ustave izhaja tudi pravica do obrazložene sodne odločbe. Obseg jamstva obrazloženosti sodne odločbe je odvisen od narave odločitve in od drugih okoliščin vsakokratnega primera – to je, med drugim, od obsega in argumentiranosti ter pravne pomembnosti dejanskih in pravnih navedb strank, od zapletenosti spornega pravnega vprašanja, od (ne)obstoja oziroma (ne)upoštevanja enotne in ustaljene sodne prakse o tem vprašanju, od pomena predmeta spora za stranko.    Zahteva po obrazloženosti meritorne odločitve instančnega sodišča je po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča praviloma nižja od siceršnje zahteve po obrazloženosti sodbe sodišča prve stopnje. Vendar to velja le v primeru, ko je mogoče že iz sodb nižjih sodišč razbrati obširne razloge za sporno pravno stališče, stranka pa v pravnem sredstvu tudi ne navaja novih argumentov, s katerimi bi uspela vzbuditi dvom o pravilnosti izpodbijanega stališča. Če ne gre za tak primer, vsebina obveznosti obrazložitve meritorne odločitve instančnega sodišča ne more biti bistveno ožja od obveznosti sodišča prve stopnje.   Vrhovno sodišče v okoliščinah obravnavanega primera ni zadostilo ustavni zahtevi po obrazloženi sodni odločbi. Iz utemeljitve sodbe Vrhovnega sodišča ne izhaja, da bi Vrhovno sodišče pri odločanju sledilo morebitni ustaljeni sodni praksi glede spornega vprašanja ponovnega lastninjenja nezazidanih stavbnih zemljišč v korist občin.