TFL Vsebine / Revija Pravnik

11

Zastaranje kazenskega pregona je eden temeljnih postulatov sodobne pravne države. Po določenem času kaznivih dejanj preprosto ni več smiselno preganjati. V navezi z zastaranjem pa se pojavlja tudi vprašanje roka, ki ga država postavi za ponovno sojenje oziroma dokončanje kazenskega postopka, kadar Vrhovno sodišče po vložitvi izrednega pravnega sredstva razveljavi pravnomočno obsodilno sodbo ali je slednja razveljavljena po vložitvi ustavne pritožbe oziroma po vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti, ko Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovi kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah. Tukaj se postavljajo številne dileme. Ali zastaralni roki za temeljno kaznivo dejanje v tem postopku še vedno veljajo? Če ne, ali potem država določi nov zastaralni rok, v katerem mora sodišče končati ta ponovljeni postopek? In če ga določi, ali je to sploh zastaralni rok ali je to povsem neki drugi rok, ki nima lastnosti zastaranja? Avtorja preučita navedene dileme, pri čemer poudarita naravo tega roka, kjer gre po vsebini lahko le za zastaralni rok. Hkrati menita, da država predmetni rok lahko uporabi le enkrat. Če bi država ta rok lahko uporabila večkrat – torej za več ponovitvenih sojenj, potem pravne varnosti ni, saj posameznik nikoli ne bo rešen negotovosti posegov v njegove človekove pravice.

The statute of limitations for criminal prosecution is one of the fundamental postulates of the modern rule of law. After a specified period, prosecuting crimes becomes untenable. The principle raises questions regarding the deadlines set by the state for a retrial in criminal cases, when the Supreme Court annuls a final conviction after filing a legal remedy, or whether the latter is annulled after filing a constitutional complaint, or when the European Court of Human Rights finds a violation of the European Convention on Human Rights. Many dilemmas arise here. Does the statute of limitations for the underlying offense still apply to the retrial? If not, does the state set a new statute of limitations for completing this retrial? In addition, if a new deadline is set, is it considered a statute of limitations, or is it a distinct legal concept? The article examines these dilemmas and clarifies the nature of such deadlines, which can only be defined as a statute of limitations. The authors believe that the state should invoke this deadline only once. Allowing multiple uses of the same deadline—for successive trials—would undermine legal security, as the individual would perpetually face the uncertainty of state interference with their human rights.

Retrial Deadline in Criminal Proceedings After an Annulled Final Judgment