TFL Vsebine / Revija Poslovodno računovodstvo

V današnjem globalnem finančnem in poslovnem svetu za komunikacije praktično ni več omejitev. Poleg koristne in zaželene pošte smo skoraj vsak dan bombardirani tudi z reklamno (spam) pošto, preko katere nam poizkušajo prodati različne pripravke za izboljšanje zdravstvenega stanja, ponujajo nam zdravila, ki so večinoma ponarejena, in različne druge dobrine. Poleg te pošte pa se pojavlja tudi pošta, katere vsebina so različne poslovne priložnosti. Nekatere izmed njih so dejansko poslovne narave, nekaj pa je tudi prevar, s katerimi želijo pošiljatelji predvsem od podjetnikov izvabiti denar na znan, razmeroma star in relativno enostaven način. V prispevku bomo obdelali področje finančnih prevar, predvsem prevar, ki se jih je prijelo ime Nigerijska pisma oziroma Nigerijske goljufije, ki so se v Sloveniji začele pojavljati v večjem številu po letu 1990, v svetu pa jih poznajo že zelo dolgo. Žal je pri tej vrsti prevar ravno neobveščenost prihodnje žrtve s takšnimi vrstami prevar, torej neznanje, eden izmed najpogostejših razlogov, da so predvsem podjetniki žrtve prevarantov, po drugi strani pa je glavni motiv žrtev predvsem obljubljen velikanski donos takšnih poslovnih priložnosti. V večini primerov je zaradi zahteve prevarantov po gotovinskem poslovanju in nakazilih finančnih sredstev preko finančnih sistemov, ki otežujejo in celo preprečujejo sledenje toku denarja, odkritje prevarantov in povrnitev izgubljenih sredstev dokaj težko in se zgodi zgolj v redkih primerih. Pomembna je preventivna dejavnost, ozaveščanje in seznanjanje podjetnikov o nevarnostih o mednarodnih in domačih finančnih prevarah. To, da je podjetnik oziroma poslovni subjekt žrtev prevare, je razvidno tudi iz računovodskih evidenc, saj večinoma podjetnik z bančnega računa podjetja dviguje finančna sredstva v gotovini in jih pošilja v tujino. Kako naj ravna računovodja oziroma finančnik, ki takšno početje zazna?