Odločba o razveljavitvi 1. do 17. člena Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb

1560. Odločba o razveljavitvi 1. do 17. člena Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb

Številka: U-I-307/11-21

Datum: 12. 4. 2012

Ustavno sodišče je v postopku, začetem z zahtevo Okrožnega sodišča v Ljubljani, na seji 12. aprila 2012

Členi 1 do 17 Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (Uradni list RS, št. 87/11) se razveljavijo.

Okrožno sodišče v Ljubljani zahteva oceno ustavnosti 1. do 17. člena Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb (v nadaljevanju ZPUOOD). Zatrjuje neskladje izpodbijanih določb z 22., 33. in 155. členom Ustave. ZPUOOD naj bi posegal v pridobljene oziroma pričakovalne pravice upnikov izbrisanih gospodarskih družb. Protiustavnost naj bi se kazala v tem, da dolžnikom, za katere je pred uveljavitvijo ZPUOOD obstajala zakonska in ustavnoskladna podlaga za nastanek obveznosti, omogoča, da v posebnem sodnem postopku dosežejo odpust teh obveznosti do upnikov izbrisanih družb. Na drugi strani pa naj bi upnike postavljala v položaj, ko bodo morali kljub temu, da že imajo pridobljeno pravico v obliki pravnomočne sodne odločbe oziroma imajo pričakovalne pravice, v novem postopku uveljavljati iste terjatve, pri čemer naj bi bila pravna podlaga za njihovo uveljavitev zožena. Čeprav ne gre za takojšnjo izgubo pridobljenih oziroma pričakovalnih pravic, kot je ta nastopila v primeru Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 31/07 – v nadaljevanju ZFPPod-B), za katerega je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007 (Uradni list RS, št. 58/07, in OdlUS XVI, 64) ugotovilo neskladje z Ustavo, gre po mnenju predlagatelja za poseg v pravice iz 33. člena Ustave, v primeru pridobljenih pravic tudi za kršitev 155. člena Ustave. Za tak poseg po mnenju predlagatelja ne obstaja ustavno dopusten cilj. Navaja še, da je ZPUOOD v neskladju z 22. členom Ustave, ker upnike, ki imajo pričakovalno ali pridobljeno pravico, neenako obravnava glede na upnike, ki so že dosegli poplačilo svojih terjatev pod milejšimi pogoji.

Državni zbor Republike Slovenije je na navedbe v zahtevi odgovoril in predlaga, naj Ustavno sodišče zahtevo zavrne. Navaja, da je njegova Zakonodajno-pravna služba v zakonodajnem postopku opozorila na morebitni poseg v pridobljene in pričakovalne pravice upnikov, vendar je bila pri tem zasledovana javna korist. Ta se kaže v dejstvu, da je bilo z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 31/07 – v nadaljevanju ZFPPod) in Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11 in 47/11 – v nadaljevanju ZFPPIPP) poseženo v lastninsko pravico družbenikov izbrisanih gospodarskih družb, saj jim je bilo naloženo plačilo tujih obveznosti brez njihovega soglasja. Dodaja, da noben zakon ne nalaga družbenikom ravnanja, za katera se jim ob izbrisu očita, da so jih opustili. Zato naj bi bilo arbitrarno poseženo v njihovo lastninsko pravico, rušilo naj bi se njihovo zaupanje v pravo in posegalo v njihovo svobodno gospodarsko pobudo. S takšno ureditvijo naj bi bistveno odstopali od ureditev drugih držav. Po mnenju Državnega zbora naj bi bilo dopustno od družbenikov terjati poplačilo za obveznosti izbrisane družbe le, ko jim je mogoče očitati, da so pravno osebo zlorabili zaradi lastnih interesov.

Svoje mnenje je posredovala tudi Vlada Republike Slovenije. Navaja, da je že v zakonodajnem postopku nasprotovala sprejetju ZPUOOD in sprejela mnenje, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Vlada se v celoti strinja s predlagateljem, da je ZPUOOD v neskladju z Ustavo in s predlagateljevo utemeljitvijo zatrjevanih protiustavnosti. Poleg tega navaja, da je ZPUOOD posegel v pridobljene oziroma pričakovalne pravice upnikov izbrisanih družb tako, da jih je spremenil v pogojne pravice, ki bodo lahko uspešno uveljavljene le, če bodo upniki uspeli dokazati obstoj razlogov za spregled pravne osebnosti iz 8. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11 in 91/11 – v nadaljevanju ZGD-1). Učinek izpodbijane ureditve na premoženje upnikov naj bi bil razviden iz 15. člena ZPUOOD, ki določa, da morajo upniki v svojih poslovnih knjigah izkazati višino neplačanih terjatev, ki so predmet sklepa o odpustu obveznosti, in jih odpisati v skladu z zakonom, ki ureja odpis terjatev zaradi stečaja dolžnika. Izpodbijana ureditev naj bi bila v neskladju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ker arbitrarno razlikuje med upniki, ki so že dosegli poplačilo, in tistimi, ki ga še niso, imajo pa pridobljeno ali pričakovalno pravico. Sprememba ureditve iz popolnega favoriziranja upnikov v popolno favoriziranje dolžnikov naj bi kršila tudi načelo zaupanja v pravo (2. člen Ustave). Vlada meni še, da bi Ustavno sodišče moralo začeti postopek za oceno ustavnosti 18. in 19. člena ZPUOOD, ki ju predlagatelj ne izpodbija, saj je z ukinitvijo osebne odgovornosti družbenikov izbrisane družbe upnik ostal brez sleherne možnosti, da uveljavi svojo terjatev do družbe. Osebna odgovornost družbenikov naj bi namreč nadomeščala postopek uveljavljanja terjatev, saj po pravnomočnosti sklepa o začetku izbrisa ni več mogoče predlagati začetka stečajnega postopka ali prisilne likvidacije.