Sklep o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor in taks v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih

467. Sklep o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor in taks v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih

Na podlagi petega odstavka 161. člena, šestega odstavka 247. in šestega odstavka 263. Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18 in 9/18 – popr., v nadaljevanju ZPlaSSIED), 330. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR in 41/17) v povezavi z 280. členom ZPlaSSIED ter na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P
o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor in taks v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih

(predmet urejanja)

Ta sklep ureja:

višino zneskov letnih nadomestil za opravljanje nadzora, ki so jih dolžne plačevati osebe, nad katerimi Banka Slovenije opravlja nadzor po ZPlaSSIED,

takse za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj, za razširitev dovoljenj, za vpis v register in o ugovorih, o katerih odloča Banka Slovenije v skladu z ZPlaSSIED.

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot isti izrazi v ZPlaSSIED.

(izračun letnega nadomestila)

Višina skupnega letnega nadomestila vseh zavezancev iz prvih odstavkov 3., 4. in 5. člena tega sklepa za posamezno leto se izračuna na podlagi dejanskih stroškov nadzora Banke Slovenije nad temi zavezanci v letu, za katero se zaračunava nadomestilo, zmanjšanih za prihodke iz taks, ki jih ureja ta sklep. Pri izračunu nadomestila za zavezance iz prvega odstavka 4. člena tega sklepa se ne upoštevajo stroški nadzora, ki se nanašajo na primere iz 4. točke prvega odstavka 3. člena tega sklepa.

Dejanski stroški nadzora Banke Slovenije za posamezno koledarsko leto vključujejo:

stroške organizacijskih enot Banke Slovenije, ki so neposredno povezani z izvajanjem nadzora zavezancev iz prvega odstavka prejšnjega člena (neposredni stroški);

del stroškov ostalih organizacijskih enot Banke Slovenije, ki izvajajo administrativne storitve in podporo organizacijskim enotam iz prejšnje točke (posredni stroški).

Višina letnega nadomestila zavezancev iz prvih odstavkov 3., 4. in 5. člena tega sklepa za posamezno leto se izračuna kot vsota fiksnega deleža in variabilnega deleža.

Če oseba postane zavezanec za plačilo letnega nadomestila v skladu s tem sklepom znotraj posameznega koledarskega leta, se za plačilo letnega nadomestila upošteva njegov sorazmerni del glede na število polnih mesecev opravljanja nadzora Banke Slovenije nad zavezancem. Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila oseba zavezanec za plačilo letnega nadomestila v skladu s tem sklepom, znotraj posameznega koledarskega leta, se pri izračunu letnega nadomestila temu zavezancu upošteva sorazmerni del glede na število polnih mesecev opravljanja nadzora Banke Slovenije nad tem zavezancem. Če je zavezanec prenehal znotraj koledarskega leta in nima pravnega naslednika ali pravni naslednik ni sam zavezanec iz prvih odstavkov 3., 4. in 5. člena tega sklepa, se sorazmerni del letnega nadomestila porazdeli med vse preostale zavezance za plačilo letnega nadomestila, določene v prvem odstavku tega člena, v skladu z metodologijo iz tega člena.

(letno nadomestilo za nadzor nad plačilnimi institucijami in družbami za izdajo elektronskega denarja v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev)

Zavezanci za plačilo letnega nadomestila za nadzor nad plačilnimi institucijami in družbami za izdajo elektronskega denarja v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev so:

plačilna institucija,

hibridna plačilna institucija,

plačilna institucija z opustitvijo,

družba za izdajo elektronskega denarja, hibridna družba za izdajo elektronskega denarja in družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, za del dejavnosti, ki predstavlja opravljanje plačilnih storitev.

Fiksni delež iz tretjega odstavka prejšnjega člena se izračuna tako, da se znesek v višini 10 % skupnega letnega nadomestila iz drugega odstavka tega člena deli s številom vseh zavezancev iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena. Fiksni delež zavezancev iz 4. točke prvega odstavka tega člena je enak nič.

Variabilni delež iz tretjega odstavka prejšnjega člena se izračuna tako, da se znesek v višini 90 % skupnega letnega nadomestila iz drugega odstavka tega člena pomnoži z deležem plačilnih transakcij, ki jih izvrši posamezni zavezanec kot ponudnik plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila, glede na vse plačilne transakcije, ki se izvršijo prek vseh zavezancev iz prvega odstavka tega člena kot ponudnikov plačilnih storitev plačnikov ali prejemnikov plačil. Variabilni delež zavezancev iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, ki opravljajo le plačilno storitev odreditve plačil ali zagotavljanja informacij o računih ali le obe ti dve plačilni storitvi, je enak nič.

Delež plačilnih transakcij iz tretjega odstavka tega člena se za zavezanca izračuna tako, da se upošteva 50 % deleža plačilnih transakcij, ki se izvršijo preko tega zavezanca kot ponudnika plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila, v vrednosti vseh plačilnih transakcij, ki se izvršijo preko vseh zavezancev iz prvega odstavka tega člena kot ponudnikov plačilnih storitev plačnikov ali prejemnikov plačil, in 50 % deleža plačilnih transakcij, ki se izvršijo preko tega zavezanca kot ponudnika plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila, v številu vseh plačilnih transakcij, ki se izvršijo preko vseh zavezancev iz prvega odstavka tega člena kot ponudnikov plačilnih storitev plačnikov ali prejemnikov plačil.