TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob odločanju o pritožbah državne tožilke in zagovornikov obdolženega A. A. se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi in kazenski sankciji spremeni tako, da se

- obdolženega A. A.

iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP

oprosti obtožbe,

da je kot uradna oseba v uradno listino vpisal lažne podatke, s tem, da je

dne 13. 6. 2017 okoli 18.00 ure na PP Ž. v plačilni nalog številka ..., ki je uradna listina na podlagi 57. člena Zakona o prekrških, lažno zapisal, da je naveden plačilni nalog vročil kršitelju na naslovu U. trg 1, kršitelj pa je odklonil podpis potrdila o vročitvi, čeprav B. B. plačilnega naloga osebno ni vročil,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje ponareditve uradne listine po prvem odstavku 259. člena KZ-1.

Obdolžencu se za kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 144. člena KZ-1 v izrečeni pogojni obsodbi določi kazen

4 (štiri) mesece zapora.

II. Sicer se pritožbi zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Kaznivo dejanje iz prvega odstavka 259. člena KZ-1 lahko stori samo uradna oseba. Splošna opredelitev uradne osebe je določena v 3. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1, in sicer gre za osebo, ki pri državnem organu opravlja uradne naloge ali ima uradno funkcijo z vodstvenimi pooblastili in odgovornostmi. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil obdolženec kot policist, zaposlen na PP Z. in v času kaznivega dejanja začasno premeščen na PP Ž., uradna oseba. Ker pa so policisti, ko opravljajo naloge vzdrževanja javnega reda in miru, le ena od različnih kategorij uradnih oseb, bi moral biti ta abstraktni zakonski znak ustrezno konkretiziran že v opisu kaznivega dejanja. Namesto tega iz abstraktnega in konkretnega opisa dejanja izhaja le, da je obdolženec dne 13. 6. 2017 na PP Ž. ob izdaji plačilnega naloga št. ... ravnal kot uradna oseba, kar ne zadošča za presojo obstoja očitanega kaznivega dejanja, saj brez konkretizacije vrste uradne osebe ni mogoč sklep, ali je to lastnost ob inkriminiranem ravnanju imel tudi obdolženec, to pa tudi ni samoumevno. Državna tožilka je opis kaznivega dejanja v smeri konkretizacije znaka uradne osebe dopolnila na zadnjem naroku za glavno obravnavo, in sicer tako, da je za besedilom "18.00 ure" dodala navedbo "kot policist". Sodišče prve stopnje te spremembe obtožbe ob razglasitvi sodbe ni upoštevalo oz. jo je spregledalo, tako razglašena sodba pa pomeni kršitev kazenskega zakona na način iz 1. točke 372. člena ZKP, ki je v škodo obdolženca. Zato je pritožbeno sodišče, ob hkratni ugotovitvi, da iz opisa dejanja ne izhajajo zakonski znaki katerega drugega kaznivega dejanja, po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP obtožbe oprostilo.