TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob delni ugoditvi pritožbi zagovornika obtoženega A. A. in po uradni dolžnosti se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

- v odločbi o krivdi in odločbi o kazenski sankciji pod točko I opisa kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika tako, da se izpusti besedilo „in drugače boleče“in za to kaznivo dejanje določena kazen deset mesecev zapora zniža na 9 (devet) mesecev zapora,

- v odločbi o krivdi, pravni opredelitvi in kazenski sankciji pod točko II opisa kaznivega dejanja tako, da se izpusti besedilo „z drugima grdo ravnal in ju pretepel ter ju z nasilnim omejevanjem njunih enakih pravic spravil v podrejen položaj“ ter doda besedilo„ da je drugega z nevarnim orodjem, s katerim se lahko telo tako poškoduje, tako telesno poškodoval“ in se obtoženec spozna za krivega,

da je 17. 6. 2018 na vrtu za stanovanjsko zgradbo v V. ulici v M. drugega lahko telesno poškodoval, ko je po opozorilu B. B., naj ne koplje lukenj v zemljo na vrtu ter zemlje posipava s steklom, kjer ima B. B. obešena oblačila, zagrozil, da bo vse ubil, nato pa z lopato C. C., ki je stopil med B. B. in njega, udaril po desnem ramenu, zaradi česar je C. C. zbežal vstran, nato pa z lopato udaril še B. B. po mezincu leve roke ter še po drugi roki, da se mu je B. B. ritensko umikal in si ščitil obraz z rokama, ves čas pa je A. A. z lopato zamahoval proti njemu, ga z lopato udaril še v predel kolena ter ga brcal v predel nog in drugih delov telesa, s tem pa C. C. povzročil odrgnino v predelu desnega ramena in hrbta, da je bil začasno okvarjen in oslabljen del njegovega telesa, začasno je bila prizadeta njegova zunanjost, B. B. pa udarnino v predelu zatilja, rano v obliki raztrganine z odtrganjem nohta na mezincu leve roke, zlom končnega členka mezinca leve roke, odlom baze druge dlančnice na desni roki, zaradi česar je bila njegova zmožnost za delo začasno zmanjšana, začasno je bilo okvarjeno njegovo zdravje in začasno prizadeta njegova zunanjost; tedaj drugega z nevarnim orodjem, s katerim se lahko telo tako poškoduje, tako telesno poškodoval,

s tem je storil dve kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika in se mu po istem zakonske določilu za dejanje na škodo B. B. določi kazen 5 (pet) mesecev zapora, za dejanje na škodo C. C. določi kazen 1 (en) mesec zapora,

- nakar se mu na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena Kazenskega zakonika izreče nova enotna kazen 1 (eno) leto in 1 (en) mesec zapora.

Po prvem odstavku 56. člena Kazenskega zakonika se obtožencu v izrečeno kazen zapora všteje čas, prestan v priporu od 17. 6. 2018 od 20.35 ure do 20. 6. 2019 do 16.25 ure.

II. V ostalem se pritožba zagovornika obtoženega A. A. zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Opisana nasilna ravnanja obtoženca kot so kričanje, grožnje, žalitve, ponižanja in udarci s kazenskopravnega vidika in stališča sodne prakse nedvomno predstavljajo boleča ravnanja, ki pa po presoji pritožbenega sodišča glede na intenzivnost in posledice ostajajo znotraj izvršitvenega ravnanja grdega ravnanja in ne pomenijo novega izvršitvenega ravnanja, to je drugače bolečega ravnanja.

Pritožbeno sodišče soglaša z oceno in razlogi sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru obtoženčevo grdo ravnanje in pretepanje dveh oškodovancev predstavljata izvršitveni ravnanji v smislu nasilniškega obnašanja, kot je opredeljeno v prvem odstavku 296. člena KZ-1, torej nasilen poseg v varnost oškodovancev (nasilno omejevanje njunih pravic), ki se je odrazilo s povzročitvijo prizadetosti njune telesne celovitosti. Vendar opis ne vsebuje nadaljnjega elementa tega kaznivega dejanja, to je nastanek posledice obtoženčevega izvršitvenega dejanja pri oškodovancih, v konkretnem primeru, da naj bi bil bil vsak od oškodovancev z obtoženčevim grdim ravnanjem nad njima in pretepanjem, spravljen v podrejen položaj. Gre zgolj za navedbo iz abstraktnega dela opisa kaznivega dejanja, ki pa v njegovem nadaljevanju ni z ničemer konkretizirana.

Takšnih okoliščin v opisu konkretnega očitka v izreku ni. Ravnanje obtoženca ni bilo etično, ne pravilno, ne zakonito, vendar ne dosega tiste ravni grdega ravnanja oziroma pretepanja, kot ga za kvalifikacijo ravnanja za kaznivo dejanje nasilništva zahteva prvi odstavek 296. člena KZ-1. Njegovo ravnanje ne predstavlja intenzivnega izvajanja nasilja, niti intenzivne grobosti večje intenzivnosti oziroma trajanja, s čimer bi bila oba oškodovanca spravljena v podrejen položaj.

So pa v opisu obtoženčevega ravnanja navedena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo zakonske znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, prizadejane z nevarnim sredstvom po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1.

Pritožbeno sodišče je glede na v sodbi sodišča prve stopnje pravilno ugotovljen in obrazložen potek dogodkov in dejansko stanje, v opisu dejanja ohranilo konkreten opis kaznivega dejanja, ki se nanaša na lahko telesno poškodbo ter dodalo abstraktni dejanski stan kaznivega dejanja lahke telesne poškodb po drugem odstavku 122. člena KZ-1: "da je drugega z nevarnim orodjem, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, tako telesno poškodoval", izpustilo pa del opisa abstraktnega dejanskega stanu kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 196. člena KZ-1 "z drugima grdo ravnal in ju pretepel ter ju z nasilnim omejevanjem njunih enakih pravic spravil v podrejen položaj" ter tako opisano dejanje obtoženca opredelilo kot dve kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1.