TFL Vsebine / Revija Pravnik

11

Članek obravnava institut subsidiarne zaščite, ki je ena od oblik mednarodne zaščite v Evropski uniji in je trenutno urejena z Direktivo 2011/95/ES oziroma Kvalifikacijsko direktivo II. Subsidiarna zaščita je bila v pravo EU vpeljana na podlagi praks držav članic in pomeni zaščito, ki dopolnjuje Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951. Zaradi skope podlage za razlago v direktivi, v travaux préparatoires in v sodni praksi Sodišča Evropske unije je razlaga instituta zahtevna, kar vodi do razlik pri uporabi instituta med državami članicami. Prispevek se osredotoča na identifikacijo pojmov v opredelitvi instituta, ki pri razlagi povzročajo največ težav. Za vsak pojem so podane razlagalne smernice, podprte s sodno prakso Sodišča EU, Evropskega sodišča za človekove pravice in slovenskih sodišč. V sklepu prispevka se avtorja kritična opredelita do predvidene reforme Skupnega evropskega azilnega sistema, v okviru katerega se načrtuje sprejem Kvalifikacijske uredbe. Predlog Kvalifikacijske uredbe državam članicam namreč ne prinaša trdnejše opore za interpretacijo instituta.

The article addresses subsidiary protection, a form of international protection in the European Union, currently governed by Directive 2011/95/ES or Qualification Directive. Subsidiary protection was incorporated in the EU law on the basis of the EU Member States practices, complementing the protection granted by the 1951 Refugee Convention. Interpretation of the legal construct is often challenging due to a very limited basis for interpretation in the Directive, its travaux préparatoires and CJEU case law. That, consequently, leads to different applications of subsidiary protection among the Member States. The article focuses on the identification of the elements of subsidiary protection definition, which are causing major difficulties in interpretation. Interpretational guidelines supported by the CJEU, the European Court of Human Rights and Slovenian courts case law are provided for each of the elements. The article’s conclusion is a critical observation on the intended Common European Asylum System reform and expected adoption of the Qualification Regulation since the proposal of the Qualification Regulation does not offer a more solid basis for interpretation of subsidiary protection.

Interpretation of Subsidiary Protection in the European Asylum System