Portal TFL
TFL Vsebine / Pravna mnenja
VS017196 - poneverba - zatajitev
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS017196
IZVOR, AVTOR
Načelno pravno mnenje, občna seja VSS 26.10.1981
OBJAVA
Poročilo VSS 1/81 str.21, obr.
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Slovenija
INSTITUT VSRS
poneverba - zatajitev
PODROČJE VSRS
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
BESEDILO
ORIGINAL:
Če si blagajnik hišnega sveta prilasti denar, vrednostne papirje ali
druge premične stvari iz družbenega premoženja, s katerim upravlja
skupnost stanovalcev, stori s tem kaznivo dejanje poneverbe po 141.
členu KZS, ne pa kaznivega dejanja zatajitve po 169. členu KZS.
Takšno načelno mnenje je potrebno sprejeti zaradi izraženih različnih
stališč o vprašanju, ali se pri definiciji družbene pravne osebe po
7. točki 45. člena KZS smejo šteti kot "druge z zakonom določene
organizacije" tudi skupnosti stanovalcev. Vsekakor je preozka
razlaga, da so z navedenimi izrazi mišljene samo tiste organizacije,
ki so v zakonu izrečno označene kot družbene pravne osebe. Po drugi
plati pa je tudi preširoko tolmačenje, da zadošča, da gre za
organizacije, ki so urejene z zakonom. Podrobneje mora biti z zakonom
določeno vsaj to, da se organizaciji priznava lastnost pravne osebe
in da ima pravice, dolžnosti ter odgovornosti upravljanja z
družbenimi sredstvi. Ker so glede skupnosti stanovalcev ti pogoji po
zakonu o stanovanjskem gospodarstvu (Ur.l. SRS, št. 3/81) izpolnjeni,
se upravičeno štejejo za družbene pravne osebe po 7. točki 45. člena
KZS. Blagajnik hišnega sveta torej s prilastitvijo stvari iz
družbenega premoženja, ki je dano v upravljanje skupnosti
stanovalcev, stori kaznivo dejanje poneverbe, ker si s tem prilasti
"stvari, ki so mu zaupane v zvezi z njegovim delom pri družbeni
pravni osebi".
Če si blagajnik hišnega sveta prilasti denar, vrednostne papirje ali
druge premične stvari iz družbenega premoženja, s katerim upravlja
skupnost stanovalcev, stori s tem kaznivo dejanje poneverbe po 141.
členu KZS, ne pa kaznivega dejanja zatajitve po 169. členu KZS.
Takšno načelno mnenje je potrebno sprejeti zaradi izraženih različnih
stališč o vprašanju, ali se pri definiciji družbene pravne osebe po
7. točki 45. člena KZS smejo šteti kot "druge z zakonom določene
organizacije" tudi skupnosti stanovalcev. Vsekakor je preozka
razlaga, da so z navedenimi izrazi mišljene samo tiste organizacije,
ki so v zakonu izrečno označene kot družbene pravne osebe. Po drugi
plati pa je tudi preširoko tolmačenje, da zadošča, da gre za
organizacije, ki so urejene z zakonom. Podrobneje mora biti z zakonom
določeno vsaj to, da se organizaciji priznava lastnost pravne osebe
in da ima pravice, dolžnosti ter odgovornosti upravljanja z
družbenimi sredstvi. Ker so glede skupnosti stanovalcev ti pogoji po
zakonu o stanovanjskem gospodarstvu (Ur.l. SRS, št. 3/81) izpolnjeni,
se upravičeno štejejo za družbene pravne osebe po 7. točki 45. člena
KZS. Blagajnik hišnega sveta torej s prilastitvijo stvari iz
družbenega premoženja, ki je dano v upravljanje skupnosti
stanovalcev, stori kaznivo dejanje poneverbe, ker si s tem prilasti
"stvari, ki so mu zaupane v zvezi z njegovim delom pri družbeni
pravni osebi".
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.