TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega A. A. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se v izrečeni pogojni obsodbi določena zaporna kazen zniža na 6 (šest) mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi 2 (dveh) let po pravnomočnosti te sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja, sicer se mu pogojna obsodba lahko prekliče.

II. Pritožbi zagovornika obdolženega A. A. in okrožnega državnega tožilca se kot neutemeljeni zavrneta in se v nespremenjenem obsegu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Dispozicija kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1 je blanketne narave, zato zakonsko bit tega kaznivega dejanja dopolnjuje razlaga ustreznih predpisov o varnostni cestnega prometa, katerih kršitev spada v njegov dejanski stan.

Bistvo očitka kršitve prvega odstavka 98. člena ZPrCP je v tem, da obdolženec ni upošteval omejitev, prepovedi in obveznosti, izražene s prometno signalizacijo, in sicer bočnih ovir. Res je, da so bile bočne ovire postavljene tako, da je bilo med posamezne bočne ovire možno zapeljati z vozilom, kar pa še ne pomeni, da ima zagovornik prav, da obdolženec zgolj zato ni kršil prvega odstavka 98. člena ZPrCP. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati, zakaj so bile bočne ovire postavljene na cestišču. Bočne ovire v skladu s Pravilnikom označujejo mesto izvajanja del oziroma so postavljene v cestnem prometu, kjer je promet preusmerjen na desno oziroma levo, torej tam kjer velja poseben prometni režim. Glede na to, da je bila na obravnavanem cestišču oziroma voznem pasu pričakovana smer naravnost, je bilo lahko po presoji pritožbenega sodišča vsakemu povprečnemu vozniku jasno, da so bočne ovire fizično ločevale prometna pasova, po katerih poteka promet, in jim kot take onemogočale prehajanje na nasprotni smerni pas.

Zakon jasno določa, da se mora voznik pred vsako spremembo smeri vožnje s pogledom v vzvratna ogledala in pogledom prek rame ali kako drugače prepričati, da lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence. Obdolženčevo nenadno polkrožno obračanje brez dvoma pomeni spremembo smeri vožnje, zaradi česar je bil obdolženec zavezan ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 42. člena ZPrCP in se prepričati, da lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence.

Obdolženčeva protipredpisna vožnja bila tista, ki je ustvarila nevarno situacijo in je povzročila prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo. Po teoriji adekvatne vzročnosti je namreč treba izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. V obravnavanem primeru je prišlo do konkurence dveh nepravilnih ravnanj udeležencev v cestnem prometu, vendar je pri tem potrebno razčistiti, kdo je v obravnavanem primeru sploh povzročil nevarno prometno situacijo oziroma kdo je sprožil kazenskopravno relevantni vzročni tok, ki je rezultiral v prepovedni posledici. V obravnavanem primeru tako vprašanje prispevka D. D. izgubi pomen ob ugotovitvi, da je obdolženec izvedel nenaden, nepričakovan in neracionalen manever na cestišču, kjer je veljal poseben prometni režim in kjer so tudi drugi udeleženci pričakovali, da bodo vsi vozili v skladu s prometno signalizacijo, zlasti pa, da bi obdolženec lahko prometno nesrečo preprečil, če bi se pred polkrožnim obračanjem prepričal, če to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence in če bi spremembo smeri vožnje pravočasno in nedvoumno nakazal z utripalkami.