TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. a) Prvotoženkini pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki izreka delno spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne v delu, po katerem naj bi prva toženka morala tožnici plačati 146.688,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2022 do plačila;

b) tej pritožbi se nadalje delno ugodi, tako da se V. točka izreka izpodbijane sodbe delno spremeni in se odslej glasi tako, da mora prva toženka tožnici za procesna dejanja do umika tožbe povrniti 48 % njenih potrebnih stroškov, tožnica pa prvi toženki 52 % njenih, glede ostalih dejanj v postopku na prvi stopnji mora prva toženka tožnici povrniti 66 % potrebnih stroškov, tožnica pa prvi toženki 34 % njenih; v zvezi s pritožbenima postopkoma iz te in iz naslednje točke tega izreka pa mora prva toženka tožnici povrniti 67 % potrebnih stroškov, tožnica pa prvi toženki 33 % njenih.

c) V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v nespremenjenih delih I. točke (glede plačila 275.021,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2022 plačila) in V. točke njenega izreka potrdi.

II. a) Tožničini pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 7. 11. 2024 se delno ugodi, tako da se prvotoženkin ugovor zoper sklep z dne 3. 7. 2024 delno zavrne in slednji sklep potrdi glede izdaje predhodne odredbe v zavarovanje tožničine terjatve do prve toženke za plačilo 275.021,68 EUR z zakonskimi zamudnimi ob­restmi od 5. 3. 2022 do plačila.

b) V preostalem delu se ta pritožba zavrne in se pritožbeno izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdi.

III. a) Tožničini pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 1. 8. 2024 o zavarovanju z evropskim nalogom za zamrznitev bančnih računov se delno ugodi ter se izpodbijani sklep delno razveljavi, kolikor se nanaša na zavarovanje tožničine terjatve do prve toženke za plačilo 275.021,68 EUR z zakonskimi zamudnimi ob­restmi od 5. 3. 2022 do plačila, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stop­nje v nov postopek.

b) V preostalem delu se ta pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdi.

c) Pritožbeni stroški v zvezi s to pritožbo so nadaljnji stroški.

Resnica o tem, kakšne so bile okoliščine, iz katerih je vzniknil spor (kaj se je zares zgodilo), je v sodbi nujno rekonstruirana, v določenem delu sodb pa od teh okoliščin delno ali povsem odstopa (in je torej umetno skonstruirana). S tem ni nujno nič narobe. Pravdni postopek ponuja sredstva, da bi bila navedena rekonstrukcija karseda zanesljiva, vendar zanesljivosti po naravi stvari ne more zagotoviti, sploh pa če svojih procesnih pravic, ki so v tej funkciji dane na voljo strankam, te ne izkoristijo.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da je rok izvedbe bistvena sestavina Pogodbe, saj toženka te tožničine trditve ni zanikala in ker je tudi takšno "pravno obarvano" dejstvo lahko predmet priznanja.

Glede na resne, ponavljajoče se in očitno tudi neuspešne pozive za dostavo projektne dokumentacije je bilo s pravnoodločilne časovne perspektive dneva oddaje izjave o odstopu očitno, da bo toženka z izročitvijo celotnega PGD zamudila.

Prenehanja predhodne odredbe v ZIZ ne urejajo zgolj določbe 264. in 265. člena, temveč tudi smiselno, na podlagi 239. člena uporabljena splošna pravila iz prvega in drugega odstavka 76. člena, po katerih "[p]oleg drugih primerov, ki so določeni v tem zakonu, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti", in razveljavi vsa opravljena izvršilna dejanja.

Pravilno sodišče prve stopnje povzema tudi stališča pravne teorije in sodne prakse, da so vir pravnoodločilne objektivne nevarnosti za bodočo uveljavitev terjatve lahko tudi dolžnikovo namerno ravnanje, slabo upravljanje, prezadolženost ali resna insolventnost (identično jih je našteval Triva v zgoraj navedenem in nadaljeval seznam še z dolžnikovo boleznijo, ki zmanjšuje njegovo delovno sposobnost, dejstvom, da se zoper njega vodi več kondemnatornih pravd ali izvršb, sicer pa tudi z drugimi dejanji tretjih nasploh).

Posebno zadržanost proti zavarovanju z začasno odredbo z blokado "dolžnikovih" bančnih računov narekuje, da je edini vir nevarnosti za uveljavitev terjatve, ki je bila s pritožbeno še nepreizkušeno sodbo prisojena "upniku", to, da je ta terjatev večja od dolžnikovega premoženja, dolžnik pa sicer posluje dobro. Zgolj verjetna (tj. bolj ali manj zanesljivo ugotovljena) upnikova terjatev bi namreč lahko povzročila zanesljiv dolžnikov propad.

Za primer zavrnitve evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov je zapovedan enostranski ("ex parte") postopek, skladno z naravo tega sredstva zavarovanja, katerega vnaprejšnje razkritje bi lahko spodkopalo njegov namen (nacionalna ureditev izvršbe in zavarovanja je enaka, le brez izrecne določbe o enostranski pritožbi, gl. prvo poved prvega odstavka 45. člena in 239. člen ZIZ).