TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Po določbi 189. člena ZPP (obstoj pravde) začne pravda teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Po tretjem odstavku 189. člena ZPP se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama, dokler pravda teče. Če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže. V skladu s četrtim odstavkom 189. člena ZPP sodišče ves čas med postopkom po uradni dolžnosti pazi, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. Prvi pogoj za upoštevanje litispendence je istovetnost pravdnih strank. Teorija poudarja, da ni bistveno, da sta stranki tudi v istih procesnih položajih. Glede pogoja istovetnosti pravdnih strank je treba upoštevati primere razširjenih subjektivnih mej pravnomočnosti. Drugi pogoj za upoštevanje litispendence pa je istovetnost tožbenega zahtevka. Identiteta zahtevka se presoja po čisti procesni teoriji le glede na tožbeni predlog, v skladu z ekvivalenčno teorijo, ki je uveljavljena v sodni praksi, pa je poleg tožbenega predloga upošteven tudi dejanski tožbeni temelj (historični dogodek).

Litispendenca je podana tudi v primeru, ko zahtevka sicer nista enaka, sta pa medsebojno izključujoča. Za takšna zahtevka gre v situaciji, ko ugoditev prvemu zahtevku avtomatično pomeni, da drugi zahtevek ni utemeljen in obratno. Torej, ko zavrnitev prvega zahtevka avtomatično pomeni, da je utemeljen drugi zahtevek.

Ni litispendence oziroma ni identitete tožbenega zahtevka, če delavec z eno tožbo zahteva ugotovitev, da mu je delovno razmerje prenehalo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, delodajalec pa z drugo tožbo zahteva ugotovitev, da je delavcu delovno razmerje prenehalo zaradi izredne odpovedi. Sta pa obe tožbi nedopustni, ker nista predvideni niti v ZPP niti v ZDSS-1.