TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Ker v izpodbijani odločbi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Ker sodišče prve stopnje ni odločalo na glavni obravnavi, dokaznega postopka torej ni vodilo in dokaznih predlogov sploh ni izvajalo, posledično zato tudi ni sprejelo nobenega dokaznega sklepa, postavljeni vprašanji v zvezi z dokaznim sklepom nista pomembni vprašanji v obravnavani zadevi. Pomembnega pravnega vprašanja, ki bi se nanašalo na spornost odločanja brez glavne obravnave pa revidentka ne postavlja.

Ker se tretje vprašanje nanaša na pravilnost postopka izdaje upravnega akta oziroma pravilnost upravnega postopka, ki je Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja, revidentka pa tudi ni navedla v čem naj bi bilo navedeno pravno vprašanje povezano s pomembnimi pravnimi vprašanji, ki se nanašajo na pravilnost postopka v upravnem sporu (po ZUS-1), to vprašanje za dovoljenost revizije ne zadošča.

Ker iz določbe prvega odstavka 54. člena ZEKom-1 jasno izhaja, da se podaljšanje ODFR presoja po pogojih, ki so ob poteku njene veljavnosti predpisani za uporabo radijskih frekvenc, drugačna razlaga tudi ne izhaja iz prehodnih in končnih določb ZEKom-1, med strankama pa je nesporno, da je veljavnost ODRF potekla v času veljavnosti ZEKom-1, izpostavljeno vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi, saj odgovor nanj na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati.