TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Drugi odstavek 110.b člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo, 67/19, 94/21 in 23/24) ni v neskladju z Ustavo.

Stojnina je zakonita pogodbena kazen kot civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezala opraviti pogodbena stranka. Ima funkcijo pogodbene kazni za neizpolnitev pogodbene obveznosti v dogovorjenem času začeti nakladanje blaga na prevoznikovo vozilo oziroma razkladanje blaga s prevoznikovega vozila, torej za zamudo z začetkom nakladanja ali razkladanja. Pogodbeno kazen je lahko dolžna plačati le stranka prevozne pogodbe, to je pošiljatelj oziroma prejemnik. Pošiljatelji oziroma prejemniki so dolžni stojnino plačati le tedaj, ko vzrok za zamudo izvira iz njihove poslovne sfere, sfere, ki jo morejo in morajo obvladovati. Pravilo, da mora pošiljatelj oziroma prejemnik prevozniku plačati znesek 100 EUR za vsako začeto nadaljnjo uro čakanja na nakladanje ali razkladanje blaga (po prvi uri zamude z začetkom nakladanja ali razkladanja) je način uresničevanja pravice do svobodne gospodarske pobude, ne pa poseg vanjo. Za ta zaključek je pomembno, da je plačilo zakonsko določene stojnine dispozitivno pravilo, da se ne nanaša na glavno obveznost naročnika prevoza, pač pa na eno od stranskih obveznosti, da ne velja za prevozne pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo izpodbijane določbe, da se ne uporablja za nekatere prevoze blaga s tovornimi vozili, ki zahtevajo posebno prilagoditev nadgradnje oziroma posebno opremo, in tudi to, da mora naročnik prevoza stojnino plačati le, če vzrok za zamudo izvira iz njegove poslovne sfere. Za ta ukrep je imel zakonodajalec razumne razloge, ki so stvarno povezani z njim. To sta generalno preventivni vpliv grozeče stojnine na pošiljatelje in prejemnike blaga na način, da ne bi več zamujali z nakladanjem in razkladanjem, in učinek, da naj se pogodbi zvesti stranki omogoči, da na učinkovit način doseže povrnitev škode, ki ji lahko nastane zaradi kršitve obveznosti druge pogodbene stranke. Drugi odstavek 110.b člena Zakona o prevozih v cestnem prometu ni v neskladju z Ustavo.