TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
8. člen Zakona o družbeni kontroli cen (Ur.l. SFRJ, št. 64/84, 43/86
in 71/86) omejuje avtonomijo volje pogodbenih strank le v tem, da
morata stranki gradbene pogodbe določiti ceno v tiksnem znesku
(določena cena), ne moreta pa se dogovoriti za eno od oblik
določljive cene (npr. z uporabo drsne lestvice - 397. člen ZOR).
Navedeno določilo 8. člena ne izključuje uporabe 636. in 637. člena
Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 29/78 in 39/85 - v
nadaljevanju ZOR), ki predstavlja specialno ureditev spremenjenih
okoliščin (glede na splošno ureditev vsebovano v 133. členu in
naslednjih ZOR), kadar le-te nastopijo v obliki spremembe cen za
elemente, na podlagi katerih je bila cena določena.
Ker specialnejši predpis derogira splošnega samo v delu, v katerem
določeno vprašanje drugače ureja, je potrebno tiste predpostavke za
nastop spremenjenih okoliščin, ki jih 636. in 637. člen ZOR ne
urejata, presojati po splošnem predpisu (133. člen ZOR). Izvajalec se
zato ne bo mogel sklicevati na zvišanje cen, če bi moral ob sklenitvi
pogodbe to okoliščino upoštevati (2. odstavek 133. člena ZOR), razen
če sta se stranki ob sklenitvi pogodbe sporazumeli, da se cena določi
le glede na cene elementov pogodbenih del, ki veljajo ob sklenitvi
pogodbe (argument a contrario 136. členu ZOR). Kadar je bilo torej
zvišanje cen za posamezne elemente dogovorjenih del v določenem
odstotku predvidljivo že ob sklenitvi pogodbe, pa izvajalec tega
predvidljivega zvišanja cen ni vračunal (upošteval) v pogodbeni ceni
in tudi ni drugačnega dogovora strank, ne more na temelju 636.
oziroma 637. člena ZOR zahtevati zvišanja cene za ta vnaprej
predvidljivi odstotek zvišanja. Zahteval bo lahko le zvišanje cen za
tisti odstotek dejanskega zvišanja cen elementov, ki za 2 oziroma 10
odstotkov presega v času sklenitve pogodbe predvidljivo zvišanje.

8. člen Zakona o družbeni kontroli cen (Ur.l. SFRJ, št. 64/84 -
71/86) določa:
'Cene proizvodov in storitev, ki se izdelujejo oziroma opravljajo na
podlagi posebnih naročil ali po posebnih tehničnih zahtevah in
prodajajo neposredno, z zbiranjem ponudb ali na javnih dražbah, se
določijo s pogodbo v tiksnem znesku, spremeniti pa se smejo samo s
spremembo pogodbe in v roku, ki je bil s pogodbo prvotno določen'.
Navedeni zakon je kasnejši in specialnejši predpis v razmerju do
Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 29/78 in 35/85 - v
nadaljevanju ZOR). Odgovoriti je torej potrebno na vprašanje, v
kolikšni meri navedeno določilo izključuje določbe ZOR o določitvi in
spremembi cene v gradbenih pogodbah, katerih predmet je zgraditev
objekta oziroma izvedba drugih gradbenih del na podlagi posebnega
naročila ali po posebnih tehničnih zahtevah. Na pogodbe, katerih
predmet je gradnja za trg na podlagi tipskih projektov se navedeno
določilo namreč ne nanaša.
Navedeno določilo 8. člena Zakona o družbeni kontroli cen predpisuje
obliko dogovarjanja cene: ceno morata stranki določiti v fiksnem
znesku. Stranki gradbene pogodbe se na temelju Zakona o obligacijskih
razmerjih lahko dogovorita za določljivo ceno s tem, da v pogodbi
določita podatke (elemente), s katerimi je ceno mogoče določiti (1.
odstavek 50. člena ZOR). Ena od najpogosteje uporabljenih oblik
določljive cene je uporaba drsne lestvice (397. člen ZOR). Lahko pa
se stranki dogovorita tudi za določeno ceno, pri čemer ceno določita
bodisi od merske enote dogovorjenih del ali v skupnem znesku za
celoten objekt (635. člen ZOR). Glede količine del obsega pogodbenih
del, ki je obsežena s pogodbeno ceno, določeno na enega od zgoraj
opisanih načinov, pa se stranki lahko dogovorita za plačilo po
dejansko uporabljenih količinah materiala in dejansko opravljenih
storitvah. V takšnem primeru bosta v pogodbi določili ceno za enoto
posameznih vrst pogodbenih del (enotna cena - 635. člen ZOR) ali pa
se dogovorili, da se bo cena dejansko opravljenih del izračunavala ob
uporabi drsne lestvice (379. člen ZOR). Izvajalec se lahko zaveže
opraviti pogodbena dela tudi za ceno dogovorjeno v skupnem znesku za
celotni objekt (skupaj dogovorjena cena - 635. člen ZOR), in zato
tako dogovorjena cena obsega vsa pogodbeno dogovorjena dela neodvisno
od dejanske količine posameznih del. Tudi uporaba določila 'ključ v
roke' (640. člen ZOR) pomeni dogovor strank o obsegu del, ki so
zajeta s pogodbeno ceno, saj v takšnem primeru obsega pogodbena cena
ne le vrednost vseh preseženih del, kot je to značilno za skupaj
dogovorjeno ceno, temveč tudi vrednost nepredvidenih del (2. odstavek
640. člena ZOR). Za razliko od zgoraj navedenih določb pa Zakon o
obligacijskih razmerjih v 636. členu ne ureja načina določitve cene,
temveč v teh členih določa pravila (pogoje) za spremembo določene
cene.
Izraza 'cena dogovorjena v fiksnem znesku', uporabljenega v 8. členu
Zakona o družbeni kontroli cen, zato ni mogoče enačiti s klavzulo o
nespremenljivosti cene (637. člen ZOR). Iz dikcije navedenega 8.
člena namreč izhaja, da zakonodajalec dopušča možnost spremembe te
cene, avtonomijo volje pogodbenih strank pa je omejil v tem, da sta
se dolžni dogovoriti za eno od oblik določene cene tudi v tistih
primerih, ko bi se po dispozitivnih predpisih lahko dogovorili le za
določljivo ceno (npr. z uporabo drsne lestvice - 397. člen ZOR). Zato
8. člen Zakona o družbeni kontroli cen izključuje uporabo Zakona o
obligacijskih razmerjih o določljivi ceni.
Tudi besed 'spremeniti pa se smejo samo s spremembo pogodbe' ni
mogoče razlagati tako, da se sme v pogodbi določena cena spremeniti
le na temelju soglasja pogodbenih strank (sklenitve dodatne pogodbe -
aneksa o spremembi pogodbeno določene cene). 8. člen Zakona o
družbeni kontroli cen ne določa pogojev oziroma okoliščin, zaradi
katerih je pogodbeno določeno ceno dopustno spremeniti (s spremembo
pogodbe). Zato je za presojo tega vprašanja potrebno uporabiti
določbe splošnega predpisa (ZOR) o spremembii pogodbeno določene
cene. Eden od načinov spremembe gradbene pogodbe (zaradi spremembe
predmeta te pogodbe) je tudi sprememba določene cene na temelju
zakona (636. in 637. člen ZOR). Določbi 636. in 637. člena ZOR
predstavljata specialno ureditev spremenjenih okoliščin, kadar pri
gradbeni pogodbi te okoliščine nastopijo v obliki spremembe
(zvišanja) cen za posamezne elemente dogovorjenih del. Enako kot po
splošnih pravilih o spremenjenih okoliščinah (133. člen ZOR), se
lahko izvajalec sklicuje na zvišanje cen za posamezne elemente
dogovorjenih del le, če je do zvišanja prišlo po sklenitvi pogodbe
(1. odstavek 636. člena oziroma 1. odstavek 637. člena ZOR).
Izvajalec se na zvišanje cen ne more sklicevati, če so se cene
zvišale potem, ko je prišel v zamudo (4. odstavek 636. člena ZOR),
saj je to okoliščina, ki je nastopila po izteku roka, določenega za
izpolnitev obveznosti. Drugače kot po splošnih določbah o
spremenjenih okoliščinah, pa lahko izvajalec na temelju 636. oziroma
637. člena zahteva spremembo cene in s tem spremembo pogodbe. Taj
spremembi se naročnik ne more upirati, če pa bi se morala v takšnem
primeru cena precej zvišati, lahko pogodbo razdre (638. člen ZOR).
Ker specialnejši predpis derogira splošnega v delu, v katerem
določeno vprašanje drugače ureja, je potrebno tiste predpostavke za
nastop spremenjenih okoliščin (zvišanje cen za elemente) in s tem
utemeljenost zahtevka na spremembo v pogodbi določene cene, ki jih
636. in 637. člen ZOR ne urejata, presojati po splošnem predpisu:
zvišanje cen mora predstavljati takšno okoliščino, ki je ob sklenitvi
pogodbe ni bilo mogoče upoštevati (2. odstavek 133. člena ZOR). Pri
uporabi 636. oziroma 637. člena v povezavi s splošnimi določbami ZOR
o spremenjenih okoliščinah, je potrebno razlikovati naslednje
primere:
- zvišanje cen je bilo v določenem odstotku predvidljivo že ob
sklenitvi pogodbe, vendar izvajalec tega zvišanja ni upošteval
(vračunal) v pogodbeno ceno,
- izvajalec je v pogodbeno ceno že vračunal določen odstotek
predvidljivega zvišanja cen,
- pogodbeni stranki sta se dogovorili, da se pogodbena cena določi le
ob upoštevanju cen za elemente, ki veljajo ob sklenitvi pogodbe.
Kadar je bilo zvišanje cen za posamezne elemente dogovorjenih del v
določenem odstotku predvidljivo že ob sklenitvi pogodbe, pa izvajalec
tega predvidljivega zvišanja ni vračunal (upošteval) v pogodbeni
ceni, ne more na temelju 636. oziroma 637. člena ZOR zahtevati
zvišanja cene za ta vnaprej predvidljivi odstotek zvišanja. Zahteval
bo lahko le zvišanje pogodbene cene za tisti odstotek dejanskega
zvišanja cen elementov, ki za 2 (5) oziroma 10 odstotkov presegajo v
času sklenitve pogodbe predvidljivo zvišanje.
Če je izvajalec v pogodbeno ceno že vračunal določen odstotek
predvidljivega zvišanja, je upravičen le še do zvišanja pogodbene
cene v tistem odstotku dejanskega zvišanja cene, ki za 2 (5) oziroma
10 odstotkov presega v pogodbi upoštevano zvišanje.
Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da bosta pogodbeno ceno
določili le glede na cene elementov dogovorjenih del, veljavne v času
sklenitve pogodbe, čeprav je zvišanje cen v določenem odstotku
predvidljivo že ob sklenitvi pogodbe (argument a contrario 136. člen
ZOR). S takšnim dogovorom izključita uporabo 2. odstavka 133. člena
ZOR, zato lahko izvajalec zahteva zvišanje pogodbene cene za celoten
odstotek dejanskega zvišanja cen za elemente nad 2 (5) oziroma 10
odstotkov.
Pri tem je za predvidljivo zvišanje cen potrebno šteti tisti odstotek
predvidene rasti cen, ki ga je na temelju dinamike gibanja cen
gradbenega materiala ugotovila za to specializirana organizacija za
obdobje pred sklenitvijo pogodbe. V skladu s skrbnostjo izvajalca kot
strokovnjaka gradbene stroke je, da so mu trendi gibanja cen
gradbenega materiala, ki jih ugotavlja ta organizacija, poznani.