TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.119,96 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

V primeru, ko stranki sploh nimata pravnoposlovne volje skleniti določen pravni posel, temveč ustvarita le listino, ki ima zunanji videz neke pogodbe, taka navidezna pogodba sploh ne obstaja, je neobstoječa, kar je še večja hiba kot ničnost (nična pogodba je bila sklenjena na podlagi pravnoposlovne volje strank in obstaja, vendar je obremenjena s hudimi hibami, neobstoječa pogodba pa nikoli ni nastala). Ker OZ nima posebnih določb o neobstoječih pogodbah in o tem, kako jih izničiti (»spraviti s sveta«), se v praksi uporablja zahtevek na ugotovitev ničnosti.

OZ v 50. členu ureja dve obliki navidezne pogodbe: prva je tista, kjer navidezna pogodba po volji pogodbenih strank prikriva neko drugo, potencialno veljavno pogodbo (drugi odstavek 50. člena OZ določa: Če pa navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.). Druga pa je zgoraj opisana neobstoječa pogodba, pri kateri sploh nikoli ni bilo volje strank za sklenitev (kakršnekoli) pogodbe, temveč navidezna sopogodbenika zasledujeta le cilj, ustvariti nekaj, kar bo v zunanjem svetu ustvarjalo vtis (iluzijo) pogodbe. Le v prvem primeru, ko torej nekakšna pogodba obstaja (vendar ne taka, kot se kaže na zunaj), je mogoče uporabiti pravilo tretjega odstavka tega člena, da navideznosti pogodbe ni mogoče uveljavljati proti tretji pošteni osebi.

Kadar gre za neobstoječo pogodbo, ko torej pogodbe sploh ni, že pojmovno ni možno, da bi poštena tretja oseba lahko uveljavljala kakršnekoli pravice iz take (neobstoječe) pogodbe. V konkretnem primeru to pomeni, da prva toženka, tudi če bi bila glede pogodbe z dne 12. 11. 1997 poštena tretja oseba v smislu tretjega odstavka 50. člena OZ, ne more na podlagi take neobstoječe pogodbe zahtevati ničesar.

Notarska zapisa nimata (veljavne, obstoječe) pravne podlage, saj ugotavljata (domnevni) obstoj obveznosti, ki je ni. Ker druge kavze notarskih zapisov toženki nista zatrjevali (npr. darila drugotoženke prvotoženki), sta sporna notarska zapisa iz let 2015 in 2016 nična zaradi pomanjkanja dopustne pravne podlage (četrti odstavek 39. člena OZ).

Tožnik ima pravni interes za ugotovitveno tožbo, čeprav ima na voljo izbrisno tožbo. Bistveno je, da tudi zahtevek na ugotovitev ničnosti lahko učinkovito pripomore k izboljšanju tožnikovega položaja v izvršilnem postopku.