Uredba o načinu ugotavljanja pogojev in meril za...

1251. Uredba o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije

Na podlagi sedmega odstavka 4.a člena in tretjega odstavka 5. člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18, 204/21, 29/22, 65/23 in 31/24) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O
o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa pogoje in način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in ovrednotenja meril za dodelitev investicijskih spodbud (v nadaljnjem besedilu: spodbude) za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije in določa pristojne organe za izvajanje 12. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.

eksperimentalni razvoj pomeni pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporabo obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega in drugega ustreznega znanja in spretnosti, katerih cilj je razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju (med drugim vključno z digitalnimi industrijami in tehnologijami, kot so superračunalništvo, kvantne tehnologije, tehnologije blokovnih verig, umetna inteligenca, kibernetska varnost, velepodatki in tehnologije v oblaku ali na robu). To lahko zajema na primer tudi dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentiranje novih proizvodov, procesov ali storitev. Eksperimentalni razvoj lahko vključuje izdelavo prototipov, predstavitve, pilotne projekte, preizkušanje in potrjevanje novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v okoljih, ki predstavljajo dejanske pogoje obratovanja, kadar je osnovni cilj nadalje tehnično izboljšati v veliki meri neustaljene proizvode, procese ali storitve. To lahko vključuje razvoj prototipa ali pilotnega projekta za tržno uporabo, ki je obvezno končni tržni izdelek in je predrag, da bi ga izdelali samo za namene predstavitve in potrjevanja. Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb obstoječega proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, storitev in drugih tekočih dejavnosti, tudi če takšne spremembe lahko pomenijo izboljšanje;

2.

industrijska raziskava pomeni načrtovano raziskavo ali kritično preiskavo, katere namen je pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju (med drugim vključno z digitalnimi industrijami in tehnologijami, kot so superračunalništvo, kvantne tehnologije, tehnologije blokovnih verig, umetna inteligenca, kibernetska varnost, velepodatki in tehnologije v oblaku). Industrijska raziskava vključuje oblikovanje komponent kompleksnih sistemov in lahko zajema izdelavo prototipov v laboratorijskem okolju ali okolju s simuliranimi vmesniki obstoječih sistemov ter pilotnih linij, kadar je to potrebno za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije;

3.

inovacijski grozdi pomenijo strukture ali organizirane skupine neodvisnih strani (na primer inovativnih novoustanovljenih podjetij, malih, srednjih in velikih gospodarskih družb, pa tudi organizacij za razširjanje raziskav in znanja, raziskovalnih infrastruktur, preizkusnih in eksperimentalnih infrastruktur, vozlišč digitalnih inovacij, neprofitnih organizacij in drugih povezanih ekonomskih udeležencev), namenjene podpori inovativne dejavnosti in novim načinom sodelovanja, na primer z digitalnimi sredstvi, souporabo in/ali spodbujanjem souporabe zmogljivosti in izmenjave znanja in izkušenj ter učinkovitim prispevanjem k prenosu znanja, mreženju, razširjanju informacij in sodelovanju med podjetji in drugimi organizacijami v grozdu;

4.

intenzivnost spodbude pomeni znesek spodbude, izražen kot odstotek upravičenih stroškov;

5.

napotitev pomeni začasno zaposlitev osebja s strani upravičenca in s pravico osebja, da se vrne k prejšnjemu delodajalcu;

6.

neopredmetena sredstva so sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike (na primer patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina);

7.

opredmetena sredstva so zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;

8.

organizacija za raziskovanje in širjenje znanja pomeni gospodarsko družbo, katere glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja;

9.

organizacijske inovacije pomenijo izvajanje novih organizacijskih metod na ravni gospodarske družbe (na ravni skupine v danem industrijskem sektorju v Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: EGP)), pri organizaciji delovnega mesta ali v poslovnih odnosih, tudi na primer z uporabo novih ali inovativnih digitalnih tehnologij. Ta opredelitev izraza izključuje spremembe, ki temeljijo na organizacijskih metodah, ki jih podjetje že uporablja, spremembe strategije upravljanja, združitve in prevzema, prenehanje uporabe procesa, preproste kapitalske zamenjave ali razširitve, spremembe, ki izhajajo izključno iz sprememb cen dejavnikov, prilagajanje željam strank, lokalizacijo, redne sezonske in druge ciklične spremembe ter trgovanje z novimi ali znatno izboljšanimi proizvodi;

10.

podporne storitve za inovacije pomenijo zagotavljanje pisarniških prostorov, bank podatkov, storitev v oblaku in shranjevanja podatkov, knjižnic, tržnih raziskav, laboratorijev, označevanja kakovosti, preizkušanja, eksperimentiranja in certificiranja ali drugih povezanih storitev, vključno s tistimi, ki jih zagotavljajo organizacije za raziskave in širjenje znanja, raziskovalne infrastrukture, preizkusne in eksperimentalne infrastrukture ali inovacijski grozdi, da se razvijejo učinkovitejši ali tehnološko naprednejši proizvodi, procesi ali storitve, vključno z izvajanjem inovativnih tehnologij in rešitev (tudi digitalnih);

11.

procesne inovacije pomenijo izvajanje novih ali znatno izboljšanih proizvodnih ali dostavnih metod, vključno z znatnimi spremembami tehnik, opreme ali programske opreme, na ravni gospodarske družbe (na ravni skupine v danem industrijskem sektorju v EGP), tudi na primer z uporabo novih ali inovativnih digitalnih tehnologij ali rešitev. Ta opredelitev izraza izključuje manjše spremembe ali izboljšave, povečanje proizvodnih ali storitvenih zmogljivosti z dodajanjem proizvodnih ali logističnih sistemov, zelo podobnih tistim, ki so že v uporabi, prenehanje uporabe procesa, preprosto kapitalsko zamenjavo ali razširitev, spremembe, ki izhajajo izključno iz sprememb cen dejavnikov, prilagajanje željam strank, lokalizacijo, redne sezonske in druge ciklične spremembe ter trgovanje z novimi ali znatno izboljšanimi proizvodi;

12.

raziskovalci so osebe, razporejene za delo na investiciji, z diplomo terciarnega izobraževanja;

13.

raziskovalna infrastruktura pomeni objekte in naprave, vire in s tem povezane storitve, ki jih znanstvena skupnost uporablja za izvajanje raziskav na zadevnih področjih, ter zajema znanstveno opremo ali sklope instrumentov, na znanju temelječe vire, kot so zbirke, arhivi ali strukturirane znanstvene informacije, zagotavljanje infrastruktur, temelječih na informacijski in komunikacijski tehnologiji, kot so infrastruktura GRID ter računalniške, programske in komunikacijske infrastrukture, ali kakršna koli druga edinstvena sredstva, bistvena za izvajanje raziskav. Take infrastrukture so lahko na enem mestu ali razpršene (organizirana mreža virov) v skladu s točko (a) 2. člena Uredbe Sveta (ES) št. 723/2009 z dne 25. junija 2009 o pravnem okviru Skupnosti za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) (UL L št. 206 z dne 8. 8. 2009, str. 1);

14.

strokovni in tehnični sodelavci so podporno osebje, razporejeno za delo na investiciji;

15.

stroški osebja pomenijo stroške raziskovalcev, tehnikov in drugega podpornega osebja v obsegu, v katerem so zaposleni v okviru zadevne investicije ali dejavnosti;

16.

svetovalne storitve za inovacije pomenijo svetovanje, pomoč in usposabljanje na področju prenosa znanja, pridobitve, zaščite in izkoriščanja neopredmetenih sredstev ter uporabe standardov in predpisov, v katerih so zajete, ter svetovanje, pomoč ali usposabljanje pri uvajanju ali uporabi inovativnih tehnologij in rešitev (vključno z digitalnimi);

17.

študija izvedljivosti pomeni oceno in analizo potenciala investicije, katerih cilj je podpora procesu odločanja z objektivnim in razumnim ugotavljanjem prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti in nevarnosti investicije, poleg tega pa tudi opredelitev virov, ki so potrebni pri njenem izvajanju, in ne nazadnje možnosti, da bo uspešna;

18.

temeljna raziskava pomeni eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novega znanja o temeljnih načelih pojavov in opazovanih dejstev, ne da bi bilo neposredno usmerjeno v tržno uporabo;

19.

upravičeni stroški, za katere je dopustno dodeljevanje pomoči za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije, so stroški, opredeljeni v tej uredbi glede na posamezno kategorijo investicije v raziskave in razvoj ter inovacije;

20.

visokokvalificirano osebje pomeni osebje z diplomo terciarnega izobraževanja in vsaj petimi leti ustreznih strokovnih izkušenj, kar lahko vključuje tudi doktorsko usposabljanje.

(2)

Pri opredelitvi velikosti gospodarskih družb iz te uredbe se upoštevajo opredelitve, kot jih določa Priloga I k Uredbi 651/2014/EU.

3. člen

(vrstni red obravnave vlog)

Vloge za dodelitev spodbude se obravnavajo glede na vrstni red prispetja popolnih vlog.

II. NAČIN UGOTAVLJANJA POGOJEV ZA DODELITEV SPODBUD

4. člen

(prejemnik spodbude in sodelovanje med investitorji)

(1)

Za prejemnika investicijske spodbude se šteje tudi organizacija za raziskovanje in širjenje znanja ali inovacijski grozd, če sta del konzorcija investitorjev in če v zvezi s posamično investicijo v raziskave in razvoj ter inovacije opravljata gospodarsko dejavnost.

(2)

Če gre za investicijo, pri kateri sodeluje več investitorjev, morajo ti za ureditev medsebojnih obveznosti in razmerij skleniti konzorcijsko pogodbo, ki vsebuje najmanj naslednje sestavine:

1.

imenovanje vodilnega konzorcijskega partnerja, ki je velika gospodarska družba, kot prijavitelja in prejemnika spodbud za vse partnerje ter sklenitelja pogodbe o dodelitvi sredstev;

2.

pooblastilo konzorcijskih partnerjev vodilnemu konzorcijskemu partnerju za predložitev skupne vloge, zastopanje konzorcija in sklenitev pogodbe o dodelitvi sredstev v imenu vseh konzorcijskih partnerjev ter vso komunikacijo v zvezi z investicijo;

3.

delitev aktivnosti v zvezi z izpolnjevanjem investicijskega programa med konzorcijskimi partnerji;

4.

opredelitev vseh pravic in obveznosti konzorcijskih partnerjev, med katerimi mora biti zlasti:

a)

opredeljena (so)odgovornost prijavitelja in vseh drugih konzorcijskih partnerjev ter obveznost za vračilo sredstev, če se pri katerem koli partnerju začne postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja ali postopek izbrisa brez likvidacije ali prisilne likvidacije ali likvidacije,

b)

opredeljena (so)odgovornost prijavitelja in vseh konzorcijskih partnerjev ter obveznost za vračilo subvencijskih sredstev v primeru zahtevka za vračilo subvencijskih sredstev zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri katerem koli konzorcijskem partnerju,

c)

opredeljeno upravljanje sprememb, nastalih pri izvajanju investicije:

-

ravnanje v primeru kršitev določb konzorcijske pogodbe s strani posameznih konzorcijskih partnerjev,

-

reševanje sporov in veljavnost pogodbe,

-

obveznosti glede izvedbe prenakazila sredstev vodilnega konzorcijskega partnerja drugim konzorcijskim partnerjem v treh delovnih dneh po prejemu sredstev;

č)

upravljanje pravic v zvezi z rezultati investicije in v tem v okviru tudi opredelitev:

-

da se rezultati sodelovanja, iz katerih ne izhajajo pravice intelektualne lastnine, splošno razširjajo in se lahko katere koli pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti raziskovalnih organizacij ali raziskovalnih infrastruktur, v celoti dodelijo organizacijam za raziskovanje in razširjanje znanja,

-

da se katere koli pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz investicije, ter s tem povezane pravice dostopa sodelujočim partnerjem dodelijo tako, da ustrezno odražajo njihove delovne sklope, prispevke in interese, ali

-

da raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture prejmejo nadomestilo v višini tržne cene za pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz njihovih dejavnosti in so dodeljene udeleženim podjetjem ali za katere se udeleženim podjetjem dodelijo pravice dostopa. Pri tem se absolutni znesek vrednosti vseh prispevkov, to je finančnih in nefinančnih, udeleženih podjetij k stroškom dejavnosti raziskovalnih organizacij ali raziskovalnih infrastruktur, iz katerih izhajajo zadevne pravice intelektualne lastnine, lahko odšteje od navedenega nadomestila.

5. člen

(osnova za določitev vrednosti sofinanciranja)

Za ugotavljanje osnove za določitev vrednosti sofinanciranja se uporabijo podatki o upravičenih stroških investicije v raziskave in razvoj ter inovacije brez davka na dodano vrednost ter drugih davkov in dajatev.

6. člen

(ohranjanje povprečnega števila zaposlenih)

(1)

Šteje se, da je pogoj ohranjanja najmanj povprečnega števila zaposlenih v obdobju izvajanja investicije iz 2. točke prvega odstavka 4.a člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18, 204/21, 29/22, 65/23 in 31/24; v nadaljnjem besedilu: zakon) izpolnjen, če je povprečno število zaposlenih v prejemniku spodbude v obdobju izvajanja investicije enako ali višje od povprečnega števila zaposlenih v prejemniku spodbude v zadnjih dvanajstih mesecih pred oddajo vloge. Izpolnjenost pogoja se preverja po zaključku obdobja izvajanja investicije.

(2)

V vlogi za dodelitev spodbude mora investitor predložiti podatek o številu zaposlenih v prejemniku spodbude v zadnjih dvanajstih mesecih pred oddajo vloge.

7. člen

(merila za ocenjevanje investicije iz prvega odstavka 4.a člena zakona)

(1)

Pri odločanju o dodelitvi in višini spodbude za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije iz prvega odstavka 4.a člena zakona se merila za dodelitev spodbud iz 3. točke prvega odstavka 4.a člena zakona ovrednotijo na naslednji način:

Merilo		Največ mogočih točk
I. Odličnost investicije		50
Prispevek investicije k izzivu, s katerim se investicija ukvarja		25
Stopnja tehnološke odličnosti (Beyond-State-of-the-Art) investicije		25
II. Ekonomski vidik investicije		15
	Skladnost investicije s Strategijo razvoja Slovenije 2030, Znanstvenoraziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije, Slovensko strategijo trajnostne pametne specializacije S5 in cilji Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev ter strategijo razvoja novih tehnologij v gospodarski dejavnosti, v katero se umešča investitor	15
III. Okoljski vidik investicije (alternativno z digitalnim elementom socialnega vidika)		15
	Prispevek investicije na področju prehoda na krožno gospodarstvo	15
IV. Digitalni element socialnega vidika investicije (alternativno z okoljskim vidikom)		15
	Prispevek investicije k digitalni preobrazbi	15
V. Kakovost in učinkovitost izvajanja investicije		20
	Organizacija in vodenje investicije	20
Največ mogočih točk		100

(2)

Merili za presojo okoljskega vidika in digitalnega elementa socialnega vidika investicije se presojata alternativno tako, da investitor v vlogi za dodelitev spodbude označi, po katerem od teh vidikov naj se presoja investicija v raziskave in razvoj ter inovacije.

(3)

Merila iz prvega odstavka tega člena so podrobneje ovrednotena v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(4)

Komisija iz 16. člena zakona za strokovni pregled in ocenjevanje popolnih vlog glede na merila iz tega člena lahko angažira zunanje strokovnjake z domačimi in mednarodnimi referencami na področju, ki ga zadeva investicija v raziskave in razvoj ter inovacije.

(5)

Če je investicija ocenjena z manj kot 75 točkami, se vloga zavrne.

8. člen

(merila za ocenjevanje investicije iz drugega odstavka 4.a člena zakona)

(1)

Pri odločanju o dodelitvi in višini spodbude za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije iz drugega odstavka 4.a člena zakona se investicija iz 3. točke prvega odstavka 4.a člena zakona ocenjuje po merilih, ovrednotenih na naslednji način:

Merilo	Največ mogočih točk
I. Odličnost investicije	50
Prispevek investicije k izzivu, s katerim se investicija ukvarja	25
Stopnja tehnološke odličnosti (Beyond-State-of-the-Art) investicije	25
II. Ekonomski vidik investicije	15
Skladnost investicije s Strategijo razvoja Slovenije 2030, Znanstvenoraziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije, Slovensko strategijo trajnostne pametne specializacije S5 in cilji Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev ter strategijo razvoja novih tehnologij v gospodarski dejavnosti, v katero se umešča partnerstvo	5
Skladnost investicije s strategijami razvoja sodelujočih konzorcijskih partnerjev	5
Velikost investicije	5
III. Okoljski vidik investicije (alternativno z digitalnim elementom socialnega vidika)	15
Prispevek investicije na področju prehoda na krožno gospodarstvo	15
IV. Digitalni element socialnega vidika investicije (alternativno z okoljskim)	15
Prispevek investicije k digitalni preobrazbi	15
V. Kakovost in učinkovitost partnerstva	20
Utemeljitev uveljavljenosti partnerjev konzorcija in dokazilo o obstoju javno predstavljenega predhodnega dogovora partnerjev o strateškem razvojnem sodelovanju na področju investicije	14
Vpliv investicije na razvoj ekosistema partnerjev	6
VI. Kakovost in učinkovitost izvajanja investicije	20
Organizacija in vodenje investicije	20
Največ mogočih točk	120

(2)

Merili za presojo okoljskega vidika in digitalnega elementa socialnega vidika investicije se presojata alternativno tako, da investitor v vlogi za dodelitev spodbude označi, po katerem od teh vidikov naj se presoja investicija v raziskave in razvoj ter inovacije.

(3)

Merila za dodelitev spodbud iz prvega odstavka tega člena so podrobneje ovrednotena v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(4)

Komisija iz 16. člena zakona za strokovni pregled in ocenjevanje popolnih vlog glede na merila iz tega člena lahko angažira zunanje strokovnjake z domačimi in mednarodnimi referencami na področju, ki ga zadeva investicija v raziskave in razvoj ter inovacije.

(5)

Če je investicija ocenjena z manj kot 80 točkami, se vloga zavrne.

9. člen

(izvedljivost in upravičenost investicije)

Uredba o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije

Časovnica