TFL Vsebine / Nepremoženjska škoda

II Ips 563/2003

VS001184

izredno hudi primeri

II Ips 563/2003. Revizija tožeče stanke je bila zavrnjena. Revizijsko sodišče poudarja, da je treba v takšnih primerih, kot je obravnavani, prisoditi enotno odškodnino za celotno nepremoženjsko škodo. Torej ne po posameznih oblikah. Za takšno prisojo govori več okoliščin tako glede narave škode, ki jo trpi oškodovanec, kakor tudi glede tehtanja okoliščin, ki jih je terba upoštevati pri odmeri odškodnine in glede njenega namena samega.

spol: moški, starostna skupina: od 45 do 50 let, Ključavničar in vzdrževalec proizvodnih prostorov.

Poklicna azbestozna bolezen (bolezen plevre: zadebelitev kataralne in diafragmalne plevre, obojestransko s kalcinacijami). Po ugotovitvi bolezni je prišlo do poslabšanja, kajti bolezen je napredovala v maligni mezoteliom plevre levo.

poškodbe prsne in trebušne votline in njihove posledice

Enotna odškodnina

Enotna odškodnina

telesne bolečine - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti

višina odškodnine za nepremoženjsko škodo

16000000 SIT Maligni mezoteliom plevre, ki se je pri tožniku razvil iz poklicne azbestne bolezni, je najtežje obolenje, ki prizadene ljudi, ki so bili izpostavljeni azbestu. Ne pomeni dokončnega zdravstvenega stanja, marveč njegovo nenehno slabšanje do fatalnega izida, ki je blizu, saj je preživetje kratko. Takšno obolenje se razlikuje od drugih obolenj in popoškodbenih stanj v drugih primerih, ko se bodisi stanje ne spreminja ali pa se spreminja, vendar v daljših razdobjih in ne s tako usodnimi izidi. V zvezi s telesnimi bolečinami je pri takšnem obolenju položaj povsem drugačen kot pri vseh drugih "običajnih" primerih. Bolečin in neprijetnosti tožnik dosedaj ni trpel v občutnejši meri, bodo pa se začele krepiti ne le z onkološko terapijo, marveč sploh z razvojem bolezni in to ne le do splošne oslabelosti in popolne odvisnosti od drugih, marveč do zelo hudih bolečin in končno dušenja. V zvezi s tem se nenehno zmanjšuje življenjska aktivnost obolelega. Strah pri takih obolenjih nikoli ne izzveni, marveč se spričo razvoja bolezni venomer krepi. Gre za smrtni strah, ki traja. Časovna razsežnost glede že prestanih telesnih in duševnih bolečin ter strahu, kakor tudi bodočih, pri katerih trajanju je treba upoštevati pričakovano povprečno življenjsko dobo, je pomembna okoliščina pri odmeri odškodnin za nepremoženjsko škodo, kar pa v obravnavanem primeru ni mogoče, saj je preživetje bolnikov z diagnosticiranim mezoteliomom 12 mesecev. Tudi namen oziroma funkcija odškodnine sta v takšnih primerih, kot je obravnavani drugačna, ker objektivno ni mogoče pričakovati, da bi si oškodovanec s prisojeno odškodnino privoščil ugodja, ki bi lahko pripomogla k omilitvi porušenega psihičnega ravnovesja (morda le k zavesti, da bo odškodnina nekaj pomenila za bližnje, ki jih zapušča). Okoliščine, pomembne pri odmeri odškodnine v konkretnem primeru: zapušča mlajšo ženo in mladoletna šoloobvezna otroka; bolečine in onemoglost se bodo stopnjevale vse do dušitve; pred slednjim bodo nastopile še nove težave, povezane s kemoterapijo.