TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija A. A. se zavrže.

II. Revizija tožeče stranke se zavrže.

III. Tožeča stranka in A. A. sami trpita svoje stroške revizijskega postopka.

Revizijo lahko vložijo le osebe, ki so sodelovale kot stranke v upravnem sporu na prvi stopnji, torej osebe iz 16. člena ZUS-1, ne pa tudi druge osebe, ki formalnega položaja stranke v postopku pred upravnim sodiščem niso pridobile. Če revizijo vloži oseba, ki te pravice nima, taka revizija ni dovoljena in jo Vrhovno sodišče zavrže kot nedovoljeno.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

V odločbi o uvedbi razlastitvenega postopka obveznost ali pravica strank ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista opredelila s tako stopnjo jasnosti kot jo, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, zahtevata ustaljena upravnosodna praksa in 367. b člen ZPP, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.

Ker posledice, ki jih revidenta navajata (odvzem lastninske pravice na stavbnih zemljiščih, na katerih stoji stanovanjska hiša s poslopjem, kar bo imelo za posledico, da bosta ostala brez ustreznega bivališča; odsotnost povezave z javnim cestnim omrežjem in razvrednotenje zemljišč), niso in ne morejo biti posledice izpodbijanega akta, to je odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.