Program priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod R45 za oskrbo Bele Krajine

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 34-1134/2005, stran 3141 DATUM OBJAVE: 1.4.2005

VELJAVNOST: od 1.4.2005 do 30.12.2021 / UPORABA: od 1.4.2005 do 30.12.2021

RS 34-1134/2005

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 31.12.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 31.12.2021
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1134. Program priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod R45 za oskrbo Bele Krajine
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod R45 za oskrbo Bele Krajine

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Zaradi razvoja potreb po večjih količinah zemeljskega plina v Beli Krajini v naslednjih letih, je Geoplin plinovodi d.o.o, kot izvajalec gospodarske javne službe prenosa zemeljskega plina dolžan pravočasno ustvariti pogoje za povečan odjem oziroma novo točko odjema v slovenskem omrežju zemeljskega plina. S tem plinovodom bo industriji in široki potrošnji v Beli Krajini omogočen odjem zemeljskega plina. Za pokrivanje navedenih potreb je treba zgraditi prenosni plinovod dolžine približno 43 km, nazivnega tlaka 50 barov ter ustreznega premera DN 100-400 mm s pripadajočimi funkcionalnimi plinovodnimi instalacijami.
Minister, pristojen za energijo, je z dopisom št. 311-34/01 z dne 1. julija 2004 podal pobudo za pričetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod R45 za oskrbo Bele Krajine (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je dokumentirana z gradivom »Prenosni plinovod (R45) od Novega mesta do Črnomlja, Metlike in Semiča-idejna zasnova« (izdelal Geoplin d.o.o., junij 2004) in je utemeljena v:

-

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);

-

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);

-

Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00-popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1, 50/03 - odl. US in 51/04);

-

Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Republike Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96);

-

Resoluciji o nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta so vse prostorske ureditve, vezane na izgradnjo magistralnega prenosnega plinovoda (R45) od Novega mesta do Črnomlja, Metlike in Semiča DN 100-400 mm (v nadaljnjem besedilu: plinovod). Z izbrano tehnološko opremo bo določeno tudi, če in kje bodo potrebni električni in telekomunikacijski priključki. V celotni dolžini plinovoda bo v isti jarek položen tudi optični kabel, ki bo služil za prenos informacij o obratovanju sistema.
Prenosni plinovod bo predvidoma sestavljen iz treh odsekov; po prvem odseku Novo mesto-Semič se bo razcepil v dva odseka: Semič–Metlika in Semič–Črnomelj. Predvidene so tri primopredajne-merilno regulacijske postaje: MRP Črnomelj, MRP Metlika in MRP Semič (velikosti do 20 x 30 m).
Minister, pristojen za energijo, je pobudo za pričetek postopka priprave in sprejema državnega lokacijskega načrta dokumentiral s tremi variantami na prvem odseku med Novim mestom in Semičem, ki se v fazi primerjalne študije presodijo in medsebojno primerjajo, in sicer na pododseku v Mestni občini Novo mesto:

-

V1, vzhodno od Novega mesta, poteka vzporedno z obstoječim mestnim plinovodom Ločna-Revoz s priključitvijo na M4 na lokaciji obstoječe merilno regulacijske postaje Novo mesto,

-

V2, Ločna-Gotna vas s priključkom na M4 med Ločno in Mačkovcem, (preučila se bo tudi možnost priključka pri Revozu kot morebitna prva faza),

-

V3, zahodno od Novega mesta.
Na drugem pododseku od Mestne občine Novo mesto do Semiča je zaradi problematike prečkanje Krke, hribovitega terena Gorjancev in izhoda v Belo Krajino predlagana proučitev treh variant, in sicer:

-

S1, ki bi bila nadaljevanje variante V1, prečka Krko na mostu državne ceste Novo mesto–Metlika in od Revoza nadaljuje mimo Gotne vasi do Semiča,

-

S2, ki je nadaljevanje V2 z novim prehodom preko Krke med Ločno in Mačkovcem od tod dalje mimo Cikave, Žabje vasi do Gotne vasi in Semiča,

-

S3, je nadaljevanje V3 s potekom severno in zahodno od Novega mesta. Plinovod bi Krko prečkal pri Češči vasi in nato potekal čez železniško progo Novo mesto–Črnomelj južno proti Semiču.
Od Semiča do Metlike in Črnomlja sta predvidena dva odseka plinovoda vsak približno devet km. Pri Semiču je predviden plinovodni razcep z morebitnim zmanjšanjem dimenzije plinovoda, a ne pod 100 mm premera, niso pa bile predlagane variante poteka trase. Če bo izvedena sprememba dimenzije plinovoda, bo na lokaciji merilno regulacijske postaje Semič vgrajena sprejemno oddajna čistilna postaja.
Plinovod se s pomočjo sekcijskih zapornih postaj razdeli na posamezne odseke. Pri določanju razdalje med sekcijskimi zapornimi postajami je treba upoštevati delovni tlak, imenski premer plinovoda in možnosti dostopa. Oddaljenost med posameznimi sekcijskimi zapornimi postajami sme znašati največ 18 km. Velikost vsakega potrebnega zemljišča je približno 1ar.
Vsi navedeni objekti so sestavni deli plinovoda. Inštalacija bo delno pod zemljo, delno nad njo, bo ograjena in ta del prostora zaseda do opustitve plinovoda. Za nadzor in vzdrževanje je potrebna dostopna pot. Odvisno od izbrane tehnološke opreme bo ta lahko na prostem, pod nadstrešnico ali v trdnem objektu. Z izbrano tehnološko opremo se določi tudi ali bo potreben električni in telekomunikacijski priključek.
V primerjalno študijo se lahko, na podlagi analize prostora, vključijo tudi dodatne variante (variantne strokovne rešitve), za katere bo dosežen dogovor med Ministrstvom za okolje in prostor, Direktoratom za prostor, Uradom za prostorski razvoj (v nadaljnjem besedilu: MOP, UPR), Ministrstvom za gospodarstvo, Direktoratom za energijo, ter lokalno skupnostjo, in sicer v vsebini in obsegu, ki omogoča enako izhodiščno osnovo za njihovo enakovredno medsebojno primerjavo.
Detajlni potek plinovoda bo določen v toku nadaljnje izdelave strokovnih podlag in v postopku priprave in sprejemanja državnega lokacijskega načrta.
Načrtovana ureditev poteka po območju štirih občin: Mestne občine Novo mesto, Občine Semič, Občine Črnomelj in Občine Metlika.
Dne 16. 12. 2004 je MOP UPR skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta predvidi in smiselno upošteva:

-

študija nove cestne trase Novo mesto- Metlika,

-

idejna študija in idejna zasnova plinifikacije, ter predlagana vključitev obstoječega distribucijskega omrežja v načrtovano prenosno plinovodno omrežje v občini Semič,

-

da so gozdovi na območju Novega mesta razglašeni oziroma so v fazi razglasitve za gozdove s posebnim pomenom.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:

-

presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (primerjalna študija),

-

strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave,

-

predloga državnega lokacijskega načrta,
ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, št. 354-19-20/2004, z dne 27. 10. 2004, ugotovljeno, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b. členom ZON. Ministrstvo za okolje in prostor, v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVO-1 obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je MOP, UPR, Dunajska 21, Ljubljana, ki zagotovi sredstva za recenzijo primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Geoplin plinovodi d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Geoplin plinovodi).
Investitor načrtovanih ureditev je Geoplin plinovodi, ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter državnega lokacijskega načrta.
Načrtovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga investitor izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

IV. Nosilci urejanja prostora

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora, in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:

1.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

2.

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,

3.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lov in ribištvo,

4.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,