TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni

- v V. točki izreka tako, da se za besedo „nični“ doda besedilo „v delu, ki se nanaša na tožnici pripadajoči delež iz naslova skupnega premoženja, to je 29/100“;

- v VI. točki izreka tako, da se za besedama "so neveljavne" doda besedilo "v delu, ki se nanaša na tožnici pripadajoči delež iz naslova skupnega premoženja, to je 29/100";

- VII. točki izreka tako, da se besedilo "tako, da se pri vseh navedenih nepremičninah izbriše lastninska pravica vknjižena v korist drugega toženca in znova vknjiži lastninska pravica v korist prvega toženca", nadomesti z besedilom "tako, da se pri vseh navedenih nepremičninah izbriše lastninska pravica vknjižena v korist drugega toženca do 29/100, in znova vknjiži lastninska pravica v korist prvega toženca, v višini 29/100."

II. Sicer se pritožba tožene stranke, v celoti pa pritožba tožeče stranke, zavrneta ter sodba v izpodbijanem a nespremenjenem delu ter sklepa, potrdijo.

III. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Toženca sta v (podrednem) zahtevku zahtevala ugotovitev skupnega premoženja na istih nepremičninah kot tožnica (le v manjšem obsegu), uveljavljala sta le višji delež prvega toženca na skupnem premoženju. Vendar pa tožencu, tudi če meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe.

Sodišče prve stopnje prvega toženca ni zaslišalo, saj je bil predlog za njegovo zaslišanje umaknjen. Njegove pisne izjave pravilno ni upoštevalo, saj ZPP takšno možnost daje le pričam in ne tudi strankam.

Tožnica je dovolj prepričljivo izkazala, da je prvi toženec pogodbi sklenil z namenom jo izigrati pri njenih pravicah na skupnem premoženju, in v posledici tudi drugega sina pri dedovanju, kar je drugi toženec vedel in pri tem sodeloval. Šlo je za nagib, ki je bistveno vplival na odločitev prvega tožencev, da nepremičnine na takšen ali drugačen način, prenese na drugega toženca.

Pravni posel, ki ga sklene eden od zakoncev v nasprotju z določilom 52. člena ZZZDR, torej brez soglasja drugega zakonca, je izpodbojen. Kadar pa gre za primere, pri katerih je bil odločilen nagib zakonca pri sklenitvi posla namen oškodovati drugega zakonca in ga prikrajšati v njegovem deležu na skupnem premoženju, pa pride v poštev uporaba sankcije ničnosti po 40. členu OZ.

Pogodbi v delu 29/100 (kar iz naslova skupnega premoženja pripade tožnici) nimata podlage in sta zato nični tudi iz razloga po četrtem odstavku 39. člena OZ. Gre za položaj delne ničnosti po prvem odstavku 88. člena OZ, saj se ničnostni razlog nanaša zgolj na del predmeta pogodb.