IZREK
I. Pritožbi prvo tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:
- v točki I. izreka tako, da le-ta pravilno glasi:
″Ugotovi se, da je izročilna pogodba, sklenjena v obliki notarskega zapisa notarke M. K. SV 490/11 z dne 25. 8. 2011, za nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču v Velenju:
1. parc. št. 1/1 k.o. ...
2. parc. št. 1/2 k.o. ...
3. parc. št. 1/3 k.o. ...
4. parc. št. 1/4 k.o. ...
5. parc. št. 2/0 k.o. ...
6. parc. št. 3/0 k.o. ...
7. parc. št. 5/0 k.o. ...
8. parc. št. 6/0 k.o. ...
9. parc. št. 7/0 k.o. ...
10. parc. št. 9/1 k.o. ...
11. parc. št. 9/2 k.o. ...
12. parc. št. 9/3 k.o. ...
v razmerju do tožeče stranke brez pravnega učinka v delu, ki se nanaša na I. S. in njegov solastni delež do 1/2 na teh nepremičninah, za izterjavo izvršljive terjatve tožeče stranke do dolžnika I. S. na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi opr. št. VL 179474/2012 Okrajnega sodišča v Ljubljani do zneska 97.055,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2012 dalje do plačila.
Nadaljnji tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je le-ta zahtevala, da se ugotovi, da je izročilna pogodba, sklenjena v obliki notarskega zapisa notarke M. K. SV 490/11 z dne 25. 8. 2011, v razmerju do tožeče stranke brez pravnega učinka tudi v delu, ki se ne nanaša na I. S. in presega njegov solastni delež do 1/2 na teh nepremičninah, se zavrne.″
- v točki II. izreka tako, da le-ta pravilno glasi:
″Za izterjavo izvršljive terjatve tožeče stranke do dolžnika I. S. na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi opr. št. VL 179474/2012 Okrajnega sodišča v Ljubljani do zneska 97.055,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2012 dalje do plačila je tožena stranka B. S. dolžna dovoliti izvršbo na 1/2 nepremičnin:
1. parc. št. 1/1 k.o. ...
2. parc. št. 1/2 k.o. ...
3. parc. št. 1/3 k.o. ...
4. parc. št. 1/4 k.o. ...
5. parc. št. 2/0 k.o. ...
6. parc. št. 3/0 k.o. ...
7. parc. št. 5/0 k.o. ...
8. parc. št. 6/0 k.o. ...
9. parc. št. 7/0 k.o. ...
10. parc. št. 9/1 k.o. ...
11. parc. št. 9/2 k.o. ...
12. parc. št. 9/3 k.o. ...
ter prodajo 1/2 teh nepremičnin v izvršilnem postopku.
Nadaljnji tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se nanaša na drugo 1/2 teh nepremičnin, se zavrne.″
- in v točki V. izreka tako, da le-ta pravilno glasi:
″Tožeča stranka je dolžna povrniti prvo toženi stranki pravdne stroške v višini 106,36 EUR, drugo toženi stranki pa pravdne stroške v višini 1.838,03 EUR, vse v roku 15 dni.″
II. Pritožba tožeče stranke v celoti in nadaljnja pritožba prvo tožene stranke se zavrneta.
III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
IV. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 703,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti določenega v tej točki izreka, do plačila.
JEDRO
Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je splošno znano dejstvo, da na nepremičnini ustanovljena služnost stanovanja znižuje vrednost nepremičnin ter da je prodaja takšne nepremičnine praktično nemogoča in da splošno znanih dejstev ni potrebno dokazovati. Tudi, če bi bila ta dejstva res splošno znana dejstva, pa to stranke ne odvezuje trditvenega bremena. Čeprav dejstev, ki so splošno znana, v skladu s 4. odstavkom 214. člena ZPP res ni potrebno dokazovati, kot navaja tožeča stranka, pa jih mora stranka kljub temu v skladu s 1. odstavkom 7. člena ZPP zatrjevati, saj mora v nasprotnem primeru sodišče šteti, da ne obstajajo2. Materialno pravo nastop pravnih posledic veže na obstoj določenih dejstev. Vsaka tožba in vsak zahtevek temelji na smiselni predpostavki, da obstajajo določena dejstva, na katera materialno pravo veže nastop takšne pravne posledice, kot jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Navedba dejstev, ki tožbeni zahtevek utemeljujejo, je zato nujna za sklepčnost in posledično predpogoj, da je zahtevku, če se dejstva kasneje izkažejo za pravilna, mogoče ugoditi.
Odvečna dikcija ″ugotovi se″ v prvem delu tožbenega zahtevka, ki sicer predstavlja oblikovalni tožbeni zahtevek, narave tega dela tožbenega zahtevka ne spreminja, in je ni mogoče razumeti v smislu, da gre za ugotovitveni zahtevek,
Ta pravda je tekla le zaradi obstoja zapadle terjatve tožeče stranke do drugo toženca I. S. in zgolj zaradi realizacije poplačila terjatve tožeče stranke do tega dolžnika, izročilno pogodbo pa sta kot izročevalca sklenila s prvo toženko, kot prevzemnico premoženja, tako dolžnik, t.j. drugo toženec kot tudi M. S., ki sta bila solastnika nepremičnin, na katere se je nanašala izročilna pogodba, vsak do 1/2. Ker pa morebitna terjatev tožeče stranke do M. S. po zavrženju tožbe zoper njo in po končno oblikovanem zahtevku tožeče stranke, s to tožbo ni zajeta, bi moralo to pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka ustrezno upoštevati tudi sodišče prve stopnje, saj je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen le v delu, ki se nanaša na dolžnika I. S., To pa pomeni, da se lahko neučinkovanje izročilne pogodbe izreče le v delu, ki se nanaša na I. S. (drugo toženca) in le na njegov solastniški delež nepremičnin, ki so bile predmet te pogodbe.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.