TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če dokazni postopek na glavni obravnavi pokaže, da so odločilna
dejstva, na podlagi katerih je javni tožilec prvotno vložil obtožni
predlog, drugačna in po prekinitvi glavne obravnave vloži pisno
obtožnico, zoper njo ni ugovora.

Dve temeljni vrsti postopkov poznamo: redni, ki teče praviloma na
podlagi obtožnice, zoper katero je dovoljen ugovor in skrajšani, ki
praviloma teče na podlagi obtožnega predloga, zoper katerega ni
ugovora. Ne glede na vrsto postopka se utegne na glavni obravnavi
pokazati, da so odločilna dejstva drugačna od tistih, kot so bila
zajeta v opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu. Upravičeni tožilec
lahko v takem primeru obtožbo, naj bo zajeta v obtožnici ali v
obtožnem predlogu, spremeni. V določbi 3. odstavka 337. člena ZKP je
odgovor na vprašanje, ali je dovoljen ugovor zoper obtožnico, ki je
bila ustno spremenjena na glavni obravnavi ali pisno po njeni
prekinitvi. Zoper spremenjeno obtožnico ni ugovora. Zakon pa ne
rešuje situacije, ko se na glavni obravnavi dokazni postopek dopolni
z dejstvi, ki kažejo na to, da gre za hujše kaznivo dejanje, za
katero bi bilo treba vložiti obtožnico. Postavlja se vprašanje, ali
je zoper obtožnico, vloženo namesto obtožnega predloga na glavni
obravnavi ali pisno vloženo po prekinitvi glavne obravnave, dovoljen
ugovor. Po analogiji je treba tudi v takem primeru uporabiti določbo
3. odstavka 337. člena ZKP, po kateri zoper tako obtožnico ni
ugovora. Namen ugovora je, da bi se obdolženec izognil glavni
obravnavi, da bi dosegel preiskavo itd. Izhajajoč iz takšnega pomena
ugovora, zaradi stališča, da zoper obtožnico, vloženo namesto
obtožnega predloga, ni ugovora, obdolženec tedaj ne bi bil nič
prizadet. Glavna obravnava je bila že opravljena, na njej se je
obdolženec seznanil z vsemi odločilnimi dejstvi. Pravica do ugovora
bi tedaj prispevala le k zavlačevanju kazenskega postopka.