TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke zoper sodbo se zavrne in se ta potrdi.

II. Pritožbama tožeče stranke ter stranskega intervenienta zoper dopolnilno sodbo se ugodi in se ta spremeni tako, da se pravilno glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči v 15-dneh plačati zakonske zamudne obresti od zneska 87.588,00 EUR od dne 10. 4. 2013 do dne 9. 12. 2015.“

III. Tožena stranka je dolžna tožeči v 15-dneh poravnati stroške, nastale z vložitvijo pritožbe zoper dopolnilno sodbo v znesku 61,2 EUR.

Tožena stranka je dolžna stranskemu intervenientu v 15-dneh poravnati stroške, nastale z vložitvijo pritožbe zoper dopolnilno sodbo v znesku 74,66 EUR.

Ostale svoje stroške tega pritožbenega postopka nosijo pravdni stranki in stranski intervenient sami.

Da je tožnica že vrsto let vedela za problematiko neurejenega zemljiškoknjižnega stanja za sporno nepremičnino, še ne vodi k zaključku, da je prodajna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili glede te nepremičnine, nasprotujoča temeljnim moralnim pravilom, ravnanje tožnice ob njenem sklepanju pa nepošteno. Tožnica je očitno prav zaradi ureditve te nejasne situacije sklenila predmetno pogodbo. V tem oziru pa je pomembno predvsem, da bi morala toženka, ki zatrjuje tožničino nepoštenost, podati temu ustrezne (sklepčne) konkretne trditve.

Obstoj vojaških objektov na nepremičnini, katere solastninski delež je prodajala, bi moral toženko že sam zase voditi k nadaljnjemu preverjanju lastništva na predmetni nepremični, za kar je imela kot dedinja možnost že v okviru zapuščinskega postopka, ki je tekel po njeni pravni prednici, kot tudi kasneje oziroma v času sklepanja prodajne pogodbe s tožnico. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo varuje le pri pravno-poslovnih pridobitvah lastninske pravice, ne pa tudi pri dedovanju. Dvom v zemljiško-knjižno stanje lahko vzbudi že posestno stanje. Tudi obstoj tožničine zmote o lastništvu nepremičnine ne more biti opravičilo toženki za njeno premalo skrbno postopanje.