TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 14 Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97, 43/99, 28/2000, 64/01, 110/02, 3/03-popr. in 18/03-ur.p.b.) se razveljavi. Razveljavitev začne učinkovati po poteku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do spremembe zakonske določbe iz 1. točke izreka oziroma najkasneje do izteka roka iz 2. točke izreka Zavod o zahtevi za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji odloča na način, kot izhaja iz 20. točke obrazložitve te odločbe. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. in 19. člena Zakona iz 1. točke se zavrne. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 36., 177. in 276. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02, 26/03-ur.p.b., 135/03, 20/04-ur.p.b.) se zavrne.

Za razlago zakonske določbe namreč ni odločilen le namen, ki ga zakonodajalec predpostavlja ali želi, temveč mora namen izhajati iz samega pravnega besedila. To pa mora biti vsaj tako jasno, da je njegov namen iz njega in iz njegovega vrednostnega konteksta mogoče dovolj določno razbrati. Izpodbijani 14. člen Zakona o žrtvah vojnega nasilja pa ni le nejasen, temveč vsebuje več nasprotij. V medsebojnem nasprotju si nista le določbi prvega in drugega odstavka tega člena temveč tudi besedilo, vsebovano v drugem odstavku. Takšna ureditev povzroča pravno negotovost in s tem nezaupanje v pravo in je zato v neskladju z načeli pravne države. Dajanje stališč in pojasnil v zvezi z nejasnostmi, ki se morda pojavljajo pri uresničevanju predpisov, ni ena od pristojnosti, ki jih Ustavnemu sodišču določa 160. člen Ustave. Morebitno napačno uporabo prava v posameznem primeru lahko pobudnik uveljavlja v pravnih sredstvih, če gre za kršitev človekovih pravic, pa tudi z ustavno pritožbo.