TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Prvostopenjski organ je imel materialnopravno podlago v ZUreP-1 za vodenje obravnavanega postopka. V konkretnem primeru gre za ureditev omrežja, namenjenega izvajanju gospodarske javne službe na področju prometa, iz česar sledi, da je prostorska ureditev, ki jo ureja Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/1 – Glavna cesta GII-104 Kranj – Moste, skupnega pomena za državno in lokalno skupnost in torej po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1. Ker pa je Republika Slovenija vložila zahtevo za razlastitev na njegovi podlagi, to tudi pomeni, da je navedeni Odlok upoštevala kot veljaven prostorski akt, ki je v času izdaje izpodbijane odločbe veljal oziroma učinkoval in ga je prvostopni organ lahko upošteval, ne glede na uveljavitev ZUPUDPP.

Ni razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, saj je državna cesta v lasti države, v razlastitvenem postopku pa lastninsko pravico na razlaščenih nepremičninah pridobi razlastitveni upravičenec, za katerega se tudi določijo roki, v katerih mora pričeti z gradnjo in ki ga bremeni plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino. Republika Slovenija pa je tožniku tudi ponudila odškodnino za razlaščena zemljišča.